Part

 1 I  |      nosil v mesto bele krone, če ne za sina?" ~In kmalu je
 2 I  |       Ej, ostalo je še dovolj! Če bi jih snoči ne bil zaigral,
 3 I  |       kakor se mu človek ogne, če ga sreča na cesti. ~"O Marko!
 4 I  |  okrenil. ~"No, človek, povej, če si kje doma! Jaz zavijem
 5 I  |       oral, nič nisi sejal! Pa če bi ti bila toča pobila devetindevetdeset
 6 I  |       se je tolažil na tihem. "Če sem zapravil ponemarnem
 7 I  |        si izposodil denarja. ~"Če imam to lehico, ali če je
 8 I  |         Če imam to lehico, ali če je nimam; dovolj sveta mi
 9 I  |      človek v eni sami zimi in če je še tako dolga? Kam je
10 I  |    Marko pa je premišljeval: ~"Če bi stopil k njemu še enkrat?
11 I  |     dolžan, zato da bom vedel, če me ni osleparil! Tako je,
12 II |        oči. ~"Bog vedi, Marko, če je res, kar pripoveduješ.
13 II |       kakor da bi umrl on sam, če bi bil umrl kralj Matjaž.
14 II |     pač, kako bi živel človek, če je umrl kralj Matjaž?  Ležala
15 II |     Zaspal je Marko. Bog vedi, če je zaspal: niti za ped se
16 II |   cesta, dolga, brezkončna. Pa če ni konca! Upanje je v srcu,
17 II |        v božjih rokah. Kdo ve, če mi ne pride kdaj naproti,
18 II |    velika bridkost. Kaj za to, če je dež nocoj; jutri bo sijalo
19 II |     belo hišo z zelenimi okni. Če bi stopil človek na najvišji
20 II |     ničesar. ~"Hej! Oglasi se, če si človek!" ~Zašumelo je
21 II |        Marko se je pokrižal. ~"Če si krščen človek, izpregovori!
22 II |    krščen človek, izpregovori! Če si satan, pa se poberi odtod !" ~
23 II |     moj ne tvoj. Odpočij si in če te je volja, mi potoži svojo
24 III|      bi bilo pravice na svetu, če bi se mi godilo bolje. ~
25 III|       na dom in na prihodnost, če sem imel vsega v izobilici?
26 III|   kočah kakor duhovnik z lece. Če je šel človek po dolini
27 III|  bajkam, ampak lepo je vendar, če sliši človek kaj takega.
28 III|        molitev in prošnjo pot. Če bi bil zažugal takrat Bog
29 III|      bili dali vpreči v jarem, če bi bil gospod ukazal. Lahko
30 III|        od teh oči omamljenega. Če so se uprle v človeka, tako
31 III|        mu bilo samemu v gradu, če bi mu umrla lepa hčerka
32 III|      svoj mogočni kozarec. ~-- Če veš, vprašam, čemu si prišel
33 III|     globoke oči; poslušala je, če se ne oglasi morda pesem
34 IV |     vam roke tako tresejo? ~-- Če si prišel iz daljne dežele,
35 IV |        pokopališču opolnoči in če sije mesec še tako svetlo.
36 IV |     kozolec tudi mene, starca, če se mu ne poklonim do pasu
37 IV |             Zatorej, popotnik, če prihajaš iz daljne dežele:
38 IV |   strahovito, da bi ne verjel, če bi ti popisaval po pravici
39 IV |       tega ni mogoče povedati. Če bi bil stal človek ob oknu
40 IV |       so se mu napele ustnice, če se je spomnil na neumne
41 IV |      jarem, kako bi ga nosili, če bi ne bilo Matjaževe besede,
42 IV |      ne bilo Matjaževe besede, če bi nenadoma ugasnila sveta
43 V  |       moje sanje. -- Bog vedi, če so bile sanje. Na slami
44 V  |     Zakaj bi jih ne zasužnjil, če ti nudijo roke in hrbet?
45 V  |       hrbet? Zakaj bi ne vzel, če ti mečejo še srajco pred
46 V  |        in s svojo sito lenobo, če ni bilo nikogar, da bi se
47 V  |      durmi, prelepa je sitost, če stoje berači na pragu. A
48 V  |     vesel človek svoje lenobe, če lenari po poklicu in z lahko
49 V  |  angela. Pljunil bi bil Marko, če bi se bilo spodobilo pljuvati
50 V  |   skozi šumeče potoke, zaukaj, če ti plane ploha v obraz in
51 V  |    težki vzduh pa se ni ganil; če bi prižgal svečo, bi gorel
52 VI |     prav ob poti sem zadremal! Če stopim pošteno, dospem še
53 VI |      da bi lahko jezdec vanjo, če bi nekoliko upognil hrbet. ~
54 VI |     sopenja ni čuti. Bog vedi, če nisem prišel prepozno, ko
55 VI |    kakor v grobnici. Bog vedi, če nisem prišel prepozno." ~
56 VI |        ga poprašam spoštljivo, če ni še blizu njegov veliki
57 VI |        drži do njegove izbe in če je nocoj dobre volje, ker
58 VI |     naspal. Kaj bi mi zameril, če ga ogovorim glasneje in
59 VI |        ga ogovorim glasneje in če se ga dotaknem? S pošteno
60 VI |      se godi kralju Matjažu in če je že blizu njegov veliki
61 VI | Pokažite mi pot in povejte mi, če je dobre volje, zato ker
62 VI |        z nami, o kralj Matjaž, če se ne zdramiš nikoli več?
63 VI |     kralj Matjaž, kaj bi bilo, če bi Bog umrl! Tako zaupamo
64 VI |          Zakaj bi umrl, Marko, če me imaš rad? Poljubi me