Part

 1 I  |       Polagoma se je domislil na to, na ono. ~"Pili smo... da...
 2 I  |      konje in suknjo. Koga pa je to kaj brigalo? ~In Marko je
 3 I  |     izposodil denarja. ~"Če imam to lehico, ali če je nimam;
 4 I  |           da bi bil zapravil vse to en sam človek v eni sami
 5 I  |        hiši kakor brez pameti. ~"To je bila moja hiša! Moj ded
 6 I  |           v skedenj in v hlev. ~"To vse je bilo moje in to vse
 7 I  |           To vse je bilo moje in to vse je bilo polno nekoč.
 8 II |    pošumeva v kozolcu. ~O Marko, to je tvoja postelja. In kakor
 9 II |    travnik, nato si boš kupil še to in še ono polje, še en travnik,
10 II |        in potrt. ~In je mislil: "To ni moj dom; še to seno,
11 II |       mislil: "To ni moj dom; še to seno, ki v njem ležim, ni
12 II |          njem ležim, ni moje. In to ni moje polje; orjem in
13 II |           Toda jaz se napotim na to lepo, veselo pot. Jaz se
14 II |     gozdovi njemu v pozdrav. Vse to je videl in slišal in je
15 II |          ga prekosil Kurent sam. To so bile pesmi, ki jih je
16 II |            Truden sem. Doklej še to romanje, kam?" ~Legel je
17 II |          velika bridkost. Kaj za to, če je dež nocoj; jutri
18 III|      Poslušaj, Marko, kako se je to zgodilo: Živel sem v mestu,
19 III|          čudno pa je, kako se je to zgodilo. Ali paša je bil
20 III|       kislice. Kakšna pravica je to na svetu? In opustili so
21 III|       Marko, kak hitro je minilo to veselo življenje! Komaj
22 III|           ki bi mogle dopovedati to veliko lepoto, ne vzklikov,
23 III|         in skriva globoko v srcu to predrzno pohlepnost, zato
24 III|        je, beraču, samo ponudilo to prelepo zlato krono. Kako
25 III|             Ne zameri, Ali paša, to vprašanje je tako težko
26 III|      doma? ~-- Res, baron Peter, to bi rad vedel. ~Baron Peter
27 III|        goste in zakaj pije nocoj to mojo žlahtno starino. Še
28 III|    šatorili kar pod milim nebom. To je bila svojat, tako razuzdana,
29 III|         kraji takega pohujšanja. To so bili samo svatje Ali
30 III|     dohtarji in pijani baroni na to nedolžno pokrajino in devetkrat
31 III|          in slovesni družbi. ~-- To pa na zdravje tvoji nevesti! --
32 IV |         pripovedoval Marku dalje to povest o žalostnem koncu
33 IV |      kazni božji, ki je doletela to lepo dolino; in o Ali paši,
34 IV |       časi so se bili povrnili v to lepo dolino. Jaz sem jih
35 IV |        zavisti. ~-- Glej, sosed, to lepo njivo, ki se ziblje
36 IV |       soncu! Tvoja je bila. Glej to belo hišo ob cesti, tako
37 IV |        gorelo je iz sončne luči. To je bilo ob tistem času,
38 IV |         sedeli za mizo in srkali to sladko starino? Doživeli
39 IV |          in stisnjenimi pestmi. ~To so bile tiste besede, ki
40 IV |              Zakaj bi jim kratil to koprnenje? Kako bi živeli
41 IV |         Tako je molil popotnik. ~To je bilo tisto noč, ko se
42 IV | pozdraviš? Zakaj nas ne vabiš za to obloženo mizo, med te vesele
43 IV | poročnega prstana na tvoji roki. To so naši domovi, naša polja,
44 IV |         Alenčico. ~-- --- -- -- ~To je tista povest o žalostnem
45 V  |        da stojim zdaj na cesti s to harmoniko in ne vem, ne
46 V  |          oprašen in še sonce, še to visoko sonce je bilo oprašeno,
47 V  | trohnobna ta vaša prijazna izba? To mi povejte." ~Teta Agata
48 V  |       premislil svoje življenje. To je bila tista slovesna ura,
49 V  |      zajokala naglas tvoja mati! To je hrepenenje. Ne hodi za
50 V  |        obraz in ti razgali prsa! To je hrepenenje. O, saj ni
51 V  |          si svoj sladki cilj. -- To je hrepenenje." ~Marko je
52 V  |         počakati, da se pooblači to jasno nebo in da se vzdigne
53 V  |      tako močan in zadušen kakor to poslednjo noč. Veter je
54 VI |  senožeti; prikupil bi si bil še to in ono leho, še ta in oni
55 VI |      grenke misli. ~"Kje je zdaj to koprnenje, ki ga je bilo
56 VI |        je proti nebu brez sledu. To življenje, veselo, romarsko,
57 VI |         prazna vreča. Za nič, za to, da je zdaj izžeto, kesanja
58 VI |        je utihnil in je poslušal to prečudno pesem o izveličavni