Part

 1 I  |         v hlev. ~"To vse je bilo moje in to vse je bilo polno
 2 II |          so imeli vsega zadosti. Moje oči so videle tiste čase;
 3 II |         so videle tiste čase; te moje oči so jih videle." ~Starec
 4 II |        seno, ki v njem ležim, ni moje. In to ni moje polje; orjem
 5 II |         ležim, ni moje. In to ni moje polje; orjem in sejem, želi
 6 II |            Kako so že umirale te moje lepe misli! Priklenili so
 7 II |       mogel. Pa so še tako mlade moje noge, tako veselo je še
 8 II |          noge, tako veselo je še moje srce. Napotim se k njemu;
 9 III|          drugačne čase so videle moje oči. Nosil sem bel ovratnik
10 III|     lasje so bili lepo počesani, moje roke so bile bele; jedel
11 III|     nisem vedel, ne kod, ne kam; moje roke so bile bele in dela
12 III| prejadral. In nikjer ni zadobilo moje srce miru, zato ker je bilo
13 III|         je moj, njegove misli so moje. ~Poslednjikrat je pljusknilo
14 III|          Milan, kako je žalostno moje srce!  -- Kako veselo je
15 III|         srce!  -- Kako veselo je moje srce, o Milena! Nisem si
16 III|     videla tvojo čisto ljubezen, moje srce pa je zajokalo. Roka
17 III|         vedel, kako te pričakuje moje srce, kako koprne moje roke,
18 III| pričakuje moje srce, kako koprne moje roke, da te sprejmejo, objamejo.
19 IV |         ste se postarali, botra! Moje oči bi vas ne bile spoznale,
20 IV |     spoznale, da vas ni spoznalo moje srce. ~Starki so zakrvavele
21 IV |    polastil ob mojem spanju tudi moje hiše, mojega polja in moje
22 IV |       moje hiše, mojega polja in moje senožeti in, ko sem se zdramil,
23 IV |         lica in kako so objokane moje oči. Glej, zaročili so me
24 IV |       lepe oči? Kaj nisi slišala moje pesmi in kaj ni bilo toliko
25 V  |     jutro. In kako čudne so bile moje sanje. -- Bog vedi, če so
26 V  |        bi bilo deležno sladkosti moje srce. Začeli bi se preimenitni
27 V  |        kaj ne veste, kje je hiša moje tete Agate?" ~Starka je
28 V  |          Povejte mi, kje je hiša moje tete Agate; tam je zame
29 V  |        in mest, da so že zaspane moje oči." ~Obšla ga je bila
30 V  |          povem zgodbo, ki jokajo moje oči vsako noč ob mislih
31 V  |       tukaj, pretesen mi je dom, moje srce je zakoprnelo po tujini. --
32 V  |         počitka. Truda ne marajo moje roke in lenobe so trudne.
33 V  |        roke in lenobe so trudne. Moje srce koprni po veselju,
34 V  |         te! Od solza bi oslepele moje oči in izkrvavelo bi moje
35 V  |        moje oči in izkrvavelo bi moje srce!" ~Marko ni slišal
36 V  |        zunaj in ko je tako bolno moje srce!" ~Stopila je v izbo,
37 V  |      Glej, tako rado bi darovalo moje srce, pa ni nikogar, da
38 V  |         dar. Tako rade bi dojile moje prsi, pa ni nikogar, da
39 VI |        že bila moja lica in tudi moje srce je bilo že tako leno
40 VI |        oči so se mu zasolzile. ~"Moje roke ne morejo več, še rovnice
41 VI |         kakor da bi čakalo name, moje roke pa ne morejo več. Moji
42 VI |  življenja. In tam doli se sveti moje lepo, bahato polje; nič
43 VI |          grede! Kam me je vodilo moje zapeljano, lahkoverno srce?
44 VI |          južno stran. Govori, ti moje srce, kam si se bilo namerilo,
45 VI |      boter za njo in vse bi bilo moje, hiša, polje, senožet, gozd;
46 VI |        pot; zastonj ni hrepenelo moje srce." ~Dospel je pod hrib,
47 VI |      pojdete, pojdem z vami, ker moje srce ne pozna več druge
48 VI |         ki ga je bilo tako polno moje srce? Spuhtelo je proti
49 VI |        kesanja in žalosti trudno moje srce, sem ostavil topli
50 VI |          na svetu, trhla veja je moje življenje in kmalu jo zaluči
51 VI |      tolažbo in radost. Saj tudi moje ustnice koprne po tvojih
52 VI |        ukazalo srce. ~"Saj ti si moje koprnenje, ti nedosegljiva,
53 VI |   preudari, ljubica, da je umrlo moje koprnenje. Žaloval sem po
54 VI |  Neumrljiv je, ker je neumrljivo moje srce in ker je neumrljiva