Part

 1 I  |        misli vse drugačne. ~"Kaj bi brez denarja? Za koga pa je hranil
 2 I  |           vzdignem še tisto. Kaj bi brez denarja?" ~In zraven je
 3 I  |         pobit po rokah, ves blaten, brez suknje, brez klobuka --
 4 I  |            ves blaten, brez suknje, brez klobuka -- potepuh, kakor
 5 I  |          vso dolgo zimo, dolgo zimo brez dela in brez skrbi. ~In
 6 I  |             dolgo zimo brez dela in brez skrbi. ~In res so prišli
 7 I  |           krčmi in je pil in kartal brez nehanja. Prepil je tam celo
 8 I  |           in je begal po hiši kakor brez pameti. ~"To je bila moja
 9 I  |     premišljeval: "Težko je človeku brez denarja! Dokler so žvenketale
10 I  |           spet vse zapil!" ~"Kaj bi brez denarja zdaj?" je prosil
11 I  |          Marko!" ~"Le toči, pa bodi brez skrbi! Bom že plačal!" ~"
12 II |          prijeten počitek, sladkost brez utrujenosti, plačilo brez
13 II |           brez utrujenosti, plačilo brez dela. Čemu bi bilo človeku
14 II |           velika. ~"O, kaj boš zdaj brez mene, ti bela rodna hiša,
15 II |         mojih prsi. Kaj boš zdaj ti brez mene, ti svetlo polje v
16 II |       trudnega telesa. Kaj boš zdaj brez mene, ti šumeči, črni gozd?
17 II |             imaš čisto vest in srce brez greha, nikar me ne ogovarjaj,
18 III| blagoslovljeni, da so živeli kmetje brez velikih skrbi in nadlog;
19 III|             je sijalo, pa je sijalo brez koristi; usula se je toča,
20 III|             domislil, da je veselje brez ženske komaj pol veselja
21 IV |            zakrpana, čevlji so bili brez podplatov in gole noge so
22 IV |       Polurazpale koče kakor gomile brez cvetic in brez križa, pozabljene
23 IV |         kakor gomile brez cvetic in brez križa, pozabljene od brezsrčnih
24 IV |         Mirno je bilo njegovo srce, brez žalosti in brez strahu.
25 IV |       njegovo srce, brez žalosti in brez strahu. Pisana je bila sodba
26 IV |           koprnenje? Kako bi živeli brez njega? Zdaj še nosijo svoj
27 IV |           sam, osmojen in omamljen, brez brk in brez suknje; skočil
28 IV |            in omamljen, brez brk in brez suknje; skočil je k potoku,
29 V  |           sključen starec, popotnik brez miru, ahasver. Ziblje se
30 V  |             in se je napotil na pot brez konca. Poslednjikrat ga
31 V  |           paša; umrl si nedolžen in brez greha!" ~Nato pa se je spomnil
32 V  |        Markovem srcu in je ugasnilo brez sledu. ~Dobra je bila kava,
33 V  |           samotna; dom pozabljenih, brez tolažbe umirajočih. Stene
34 V  |             vstal bi ter se napotil brez slovesa. Bilo mu je, kakor
35 V  |             kak sladko je koprnenje brez cilja!" ~Teta Agata je zaprla
36 V  |        vzdigni, kakor si, napoti se brez slovesa in brez žalosti
37 V  |           napoti se brez slovesa in brez žalosti in zaukaj, ko bo
38 V  |        kadar je tvoje srce mirno in brez strahu, ne hodi, kjer je
39 V  |       malodušno njegovo srce; romaj brez cilja in brez konca, ne
40 V  |           srce; romaj brez cilja in brez konca, ne zaželi si počitka,
41 V  |            tako boš žalovala, vdova brez otrok, in nikogar ne bo,
42 VI |             je pogovarjal z gromom. Brez počitka je romal tri noči
43 VI |       Samotno je življenje, samotno brez dela. Čemu živiš? Še klop
44 VI |           prah, ki se zbira na tleh brez potrebe; v soboto pride
45 VI |           tako življenje, življenje brez življenja. In tam doli se
46 VI |             dalje, truden, nevesel, brez koprnenja; v gozdu ga je
47 VI |            srce? Na desno, na levo, brez smeri naprej, nazaj po isti
48 VI |          prepozno, ko sem se klatil brez potrebe tako dolgo po svetu." ~
49 VI |     krščanskega človeka, da bi spal brez nehanja tisoč let in še
50 VI |          pusto bi bilo, kakor polje brez dežja in sonca. Ti si naša
51 VI |               presladko, preotožno, brez končno pot; njegova pesem
52 VI |           grobu in smo romali dalje brez četrtega godca, kar je bilo
53 VI |              Spuhtelo je proti nebu brez sledu. To življenje, veselo,