Part

 1 I  |             vračali s polja. ~"Kaj bi zdaj, ko je že mrak?" je pomislil
 2 I  |             mrak?" je pomislil Marko."Zdaj ne bom hodil na polje! Lepa
 3 I  |         ulicah ponosen kakor cesar. ~"Zdaj pa pokusimo, kakšno vino
 4 I  |            večera. ~"Kaj bi se vračal zdaj domu, ko je že noč?" je
 5 I  |           sejali, o ljudje; -- kje je zdaj vaša žetev? Jaz nisem oral
 6 I  |            mirno in veselo. ~"Čemu bi zdaj tarnal? Kar je, je! Zdaj
 7 I  |              zdaj tarnal? Kar je, je! Zdaj je treba začeti novo življenje.
 8 I  |              na večerno stran. Kaj bi zdaj?" ~Komaj je še dobro premislil,
 9 I  |               do pozne noči. ~"Kaj bi zdaj?" se je tolažil na tihem. "
10 I  |           bilo polno nekoč. Prazno je zdaj in pusto -- kakor da bi
11 I  |            Zredil si se za moj denar, zdaj pa bi me gledal postrani?" ~"
12 I  |          kronice, je bil kakor med -- zdaj pa bi me že skoro podil
13 I  |                   Kaj bi brez denarja zdaj?" je prosil Marko. "Saj
14 I  |             je kakor pijan. ~"Kaj sem zdaj drugega nego pocestni potepuh,
15 I  |        pogledat na polje. ~"Kaj bi se zdaj pehal, potil se na tuji
16 II |              zvezda, mirna, velika -- zdaj je ugasnila, vzplamenela
17 II |          vzdihnila globoko. ~"Kaj boš zdaj? Ostani pri nas za hlapca." ~"
18 II |          kopal v mlačni vodi. ~"Glej, zdaj boš hlapec v spodobni in
19 II |         globoka, velika. ~"O, kaj boš zdaj brez mene, ti bela rodna
20 II |          vzdih iz mojih prsi. Kaj boš zdaj ti brez mene, ti svetlo
21 II |              trudnega telesa. Kaj boš zdaj brez mene, ti šumeči, črni
22 II |             nejevoljen z glavo. ~"No, zdaj kriči starec, pa ne da bi
23 II |             Starec, nadložni! Kam boš zdaj s tem sključenim hrbtom,
24 II |               njegovem srcu. ~"Kaj bi zdaj? Umreti, nič drugega!" ~
25 II |               sveti žlahtna starina. "Zdaj pa sedi, Marko, in pij in
26 III|               gospod ukazal. Lahko je zdaj pridigal župnik; cerkev
27 IV |             videl svoje rodne zemlje. Zdaj pa prihajam, da pomolim
28 IV |              hišo ob cesti, tako tujo zdaj in žalostno! Tvoja je bila
29 IV |              ura velike groze, ki spi zdaj še v noči in globoko v srcu. ~
30 IV |            Kako bi živeli brez njega? Zdaj še nosijo svoj jarem, kako
31 IV |           težko in da te ne bo strah. Zdaj pa se lepo napravi, kakor
32 IV |               nam si ga bil obljubil. Zdaj prihajamo, da podelimo s
33 V  |            tako si me ociganil? Glej, zdaj bi stal tam na pragu Ali
34 V  |          ociganil, o cigan, da stojim zdaj na cesti s to harmoniko
35 V  |          takrat življenje v tej hiši, zdaj tako samotni, in v tej lepi
36 V  |        samotni, in v tej lepi dolini, zdaj tako tihi in pusti; bogato
37 V  |               in nerodovitna samevajo zdaj; zdaj molči večer -- ukalo
38 V  |            nerodovitna samevajo zdaj; zdaj molči večer -- ukalo je
39 V  |         videla nikoli več. -- Zato je zdaj tako pust in tih ta moj
40 V  |              pravo njegovo življenje, zdaj tako po cigansko zatajeno. ~
41 V  |           zdihoval je v polusanjah. ~"Zdaj sem te spoznal; pogledal
42 V  |             žalost in samota bo orala zdaj brazde vanj, le solze ga
43 VI |             silne bridkosti. ~"Kje si zdaj, moja mladost? Kako sem
44 VI |         namerilo, ko si tako zaukalo? Zdaj govori, ko sem ti vse zaupal
45 VI |              nebo zvedrilo. -- Kaj je zdaj moj delež? Večna pot, nestalno
46 VI |            dospem še pred mrakom. Oj, zdaj pa zbogom, ti pusti dom,
47 VI |             botra, zbogom teta Agata! Zdaj vem, kam drži moja pot;
48 VI |   premišljeval grenke misli. ~"Kje je zdaj to koprnenje, ki ga je bilo
49 VI |               zdelo tako bogato, leži zdaj pred mano kakor prazna vreča.
50 VI |           vreča. Za nič, za to, da je zdaj izžeto, kesanja in žalosti
51 VI |                v kolobarju, da stojim zdaj ubog kakor prvi dan, le
52 VI | srečno-nesrečno nekoč, tako preprosto zdaj. ~"Pomisli, ljubica, moja