Part

 1 I  |       si še dobro zapomni, sin moj: kadar ugledaš krčmo ob
 2 I  |  Posebno pa si še zapomni, sin moj: kadar zagledaš krčmo ob
 3 I  |          To je bila moja hiša! Moj ded je bil rojen v njej
 4 I  |     ded je bil rojen v njej in moj oče; moja zibka je stala
 5 I  |  govoril prej? Zredil si se za moj denar, zdaj pa bi me gledal
 6 II |     dolini? Nikoli te ni ranil moj plug, izžemal ti nisem trudnega
 7 II |   potrt. ~In je mislil: "To ni moj dom; še to seno, ki v njem
 8 II |        ljudje. Na cesto kaplje moj pot, z vetrom gre moja trudna
 9 II |   vetrom gre moja trudna sapa. Moj kruh je vbogajme. O, Marko!" ~
10 II |     izobilici. ~"V Ameriko bi, moj sin je tam. Nič ne piše;
11 II |        se bil napotil k njemu. Moj ujec je bogat in velik gospod;
12 II |      obadva; saj ni kozolec ne moj ne tvoj. Odpočij si in če
13 III|        sam glej! Tako je minil moj veseli predpust, komaj da
14 III|        zasveti, na pragu stoji moj oče, ob palici stoji, sključen
15 III|        sem vedel takrat, da je moj oče umrl in da me je klical
16 III|      cunjah, a njegov obraz je moj, njegove misli so moje. ~
17 III|      Kaj si ti, o Milan, godec moj? ~Poklical ga je z line
18 III|           Le tiho, tiho, godec moj, da naju ne sliši moj oče.
19 III|    godec moj, da naju ne sliši moj oče. Stopi tja, da vidim
20 III|   Stopi v senco, da te ne vidi moj oče. O Milan, kako je žalostno
21 III|     veš, baron Peter, zakaj si moj gost? ~Baron Peter se je
22 III|        kaj te je privedlo v ta moj samotni gradič in zakaj
23 III|   Poslednji dan je že, o dragi moj godec, že se bliža poslednja
24 III|    sprejmejo, objamejo. Pridi, moj dragi godec, o pridi prej,
25 III|         ali jaz? Stavim, dragi moj zet, da še nisi videl neveste
26 III|    smehljale. ~-- Pozdravljen, moj ženin, pozdravljeni svatje!
27 IV |   premalo ljubil; pozdravljen, moj rodni dom! ~Srce se mu je
28 IV | zlovoljen. ~-- O krčmar, sosed moj, kaj me tudi vi ne poznate
29 IV |     debeli baroni. Oče, kje je moj rodni dom? Morda je v tistem
30 IV |      Kak pozno prihajaš, dragi moj godec! Ko bi videl, kako
31 V  |        Kako daleč se je udomil moj ujec!" je potožil Marko
32 V  |       me že pozdravil na pragu moj bogati ujec!" ~Prišel je
33 V  |     tukaj si se udomil, o ujec moj?" se je začudil Marko. Prašal
34 V  |        pokoj, o Ali paša, ujec moj! Kakor si bil velik slepar
35 V  |         bradati in veseli ujec moj, pozdravil bi me in bi me
36 V  |     pozdrav. -- In šel je tudi moj drugi sin in tudi njega
37 V  |       zdaj tako pust in tih ta moj samotni dom." ~Marko je
38 V  |    pred mano, se mi zdi, da si moj najmlajši sin, veselje mojih
39 V  |        v sanjah, ko je govoril moj bratranec, vaš najmlajši
40 V  |       teta Agata. ~"Ostani, ti moj edini, poslednji! Ostani,
41 V  |       ni nikogar, da bi užival moj dar. Tako rade bi dojile
42 VI |       se mi godilo! Tam je bil moj dom, tako lep in gorak:
43 VI |      pod kap zalučeno! Zbogom, moj lepi, gorki dom, za zmerom! --
44 VI |       zvedrilo. -- Kaj je zdaj moj delež? Večna pot, nestalno
45 VI |       in tako čudno je odmeval moj glas po tej tihi dvorani,
46 VI |     Ime mi je Marko in svet je moj dom. Pozdravljeni!" ~Resnično,
47 VI |   življenje." ~"Še me poljubi, moj lepi godec, moj dragi mož!" ~"
48 VI |       poljubi, moj lepi godec, moj dragi mož!" ~"In bo živel