Part

 1 I  |            še celo ne. ~Ustavil je pred hišo in je skočil z voza,
 2 I  |          bolela in zibalo se mu je pred očmi. ~"O Marko! Marko!
 3 I  |          srečen je bil, da je imel pred seboj še vso dolgo zimo,
 4 I  |     velikih, dokler je bil kozarec pred njim. ~"Kesanje sodi starcu;
 5 I  |        odgovoril Marko, gledal je, pred očmi pa se mu je zibalo. ~"
 6 I  |             številke pa so plesale pred njim, zdelo se mu je, da
 7 I  |        nikoli več, dokler ni zapel pred njegovo hišo boben svojo
 8 II |          široko in lep je bil svet pred njimi. ~"Nikoli še nisem
 9 II |         zasvetilo v oblakih in tik pred sabo je ugledal Marko visokega
10 II |            iskre so mu poskakovale pred očmi in razločil ni ničesar. ~"
11 II |          In popotnik se je zgrudil pred njim na kolena in je bridko
12 III| izpregovoril: ~"Kdo sem, da klečiš pred mano? Nisem izpovednik,
13 III|          ji vsaj klanjati ni treba pred gospodom. Nekaj jih je pobegnilo
14 III|       lenobni uri. Spomni me jutri pred obedom. ~Utrudile so ga
15 III|            grešnik nevredni klečim pred teboj. Ne zavrzi me! ~Sklonila
16 III|           oglasilo iz gozda, kakor pred nevihto šumečega. Oglasila
17 IV |           besede, ki so se glasile pred starodavnimi časi od dežele
18 IV |        preklinjajoči. Nad drhaljo, pred njo in za njo; vodijo jo
19 IV |            hčer. Za obloženo mizo, pred polnimi kozarci sede črno
20 IV |     pogrebom, ko nisi hotel z mano pred oltar. Kje imaš konja in
21 IV |         dvorano, med pijane svate, pred pijanega ženina, ki se je
22 V  | razcapanega in ubogega, ki je stal pred njim trepetajoč in globoko
23 V  |          mu je zdelo, da se ziblje pred njim bradat in sključen
24 V  |             če ti mečejo še srajco pred noge? Bog ti dodeli večni
25 V  |          starka in Marko je postal pred njo. ~"O botra, kaj ne veste,
26 V  |            okna so bila zagrnjena; pred pragom je rastla trava. ~
27 V  |      blagor mi, da sem te ugledala pred smrtjo; sam božji angel
28 V  |       kruha, ne svinjine. Ko sediš pred mano, se mi zdi, da si moj
29 V  |          kadar je opravilo in trud pred durmi, prelepa je sitost,
30 V  |           svoje srce kakor na tleh pred seboj ter ga je spoznal. ~"
31 V  |    povezana." ~Teta Agata je spala pred durmi, na pragu, in groza
32 V  |           smejal; klečala je nekoč pred njim in ni se mu smilila. ~
33 V  |      skromno je njegovo zasluženje pred Bogom. Ampak ti, ki si debel
34 V  |            debel in sit, ti, ki je pred tabo pogrnjena miza in poln
35 V  |        taki noči, ampak zasluženje pred Bogom in Matjažem bi bilo
36 VI |            in je bila pot uglajena pred njim. Poihteval je še, njegovo
37 VI |          stopim pošteno, dospem še pred mrakom. Oj, zdaj pa zbogom,
38 VI |            grmičevje, se je odprla pred njegovimi očmi visoka in
39 VI |         Marko nekoč v farni cerkvi pred božjim grobom; tudi tako
40 VI |            vojščaki v dolgi vrsti, pred njimi so ležali široki ščiti,
41 VI |            svetloba. ~Odprla se je pred njegovimi očmi velika dvorana,
42 VI |          spala sta. ~Marko je stal pred kraljem; priklonil se je
43 VI |            obraz se mu je zasmejal pred licem. ~"Zdrami se, godec,
44 VI |        vzdignil se je na komolcih. Pred njim je stala stara, suha,
45 VI |        najstarejši cigan je stopil pred Marka in ga je nagovoril
46 VI |       zdelo tako bogato, leži zdaj pred mano kakor prazna vreča.
47 VI |            v njegovi duši. Na jasi pred njim, v luči plamena, je