Part

 1 I  |  večer je dolg, še daljša je noč; utrudili so se, nekaterim
 2 I  |    je spal do noči in še vso noč do jutra. Ko se je zdramil,
 3 I  |        In Marko je igral vso noč s potepuhi, cigani in kontrabantarji. ~
 4 I  |   vračal zdaj domu, ko je že noč?" je pomislil. "Pot je slaba
 5 I  |      napajal; kartali so vso noč in vso noč je izgubljal
 6 I  |    kartali so vso noč in vso noč je izgubljal pijani Marko.
 7 I  |    Zbogom, Marko!" ~In tisto noč Marko ni bil pijan, ne tisto
 8 I  | Marko ni bil pijan, ne tisto noč in nikoli več, dokler ni
 9 II |   Marko zdramil, gledal je v noč s prestrašenimi očmi: kako
10 II | Cvileč so zaškripala vrata v noč in so butila ob zid; luč
11 II |     se odela; hladna je bila noč. ~Zašumelo je v senu; hlapec
12 II |      za gorami, spet je bila noč naokoli. Marko se je bil
13 II |      da bi slišal tvoj glas. Noč je zunaj in nevihta je blizu;
14 III|    se zelo prestrašil. Gluha noč je bila. Spal sem v praznem
15 III|      ni nikjer in sama gluha noč je naokoli. ~Jaz pa sem
16 III|      popotno palico še tisto noč in sem se napotil čez gore
17 III|      in še takrat ne pozno v noč. Nikoli se ni zgodilo, da
18 III|     in ni zatisnil očesa vso noč. Slonel je ob oknu in je
19 III|      Milena, in že prihodnjo noč se bodo združile najine
20 III|      sta se menila vso dolgo noč skoro do svetle zarje in
21 III|      s svetlimi lasmi. Vsako noč je slišala pesem iz gozda,
22 III|   klali in pekli in cvrli so noč in dan. Življenje je bilo,
23 III|  tole mizo že cele tri tedne noč in dan? ~Nikoli še ni bilo
24 IV |    že sonce in blizu je bila noč; popotnik je pomislil in
25 IV |      komaj da je rekel lahko noč; gospodovalen in osoren
26 IV |     Videl je po dolini, že v noč utopljeni; na oni strani,
27 IV |      ob lini tisto poslednjo noč. Mirno je bilo njegovo srce,
28 IV |   človeška moč. ~Gledal je v noč, ki je sijala nad dolino
29 IV |  bele luči so migljale skozi noč. ~-- Tam je dvorana, polna
30 IV |  popotnik. ~To je bilo tisto noč, ko se je oglasila glasneje
31 IV |     senco kostanja, v skrito noč. ~-- Kak pozno prihajaš,
32 IV |     ne mudi, saj je še dolga noč. Povečerjaj in poslovi se
33 V  |        Glej, prespal sem vso noč in vse lepo jutro. In kako
34 V  |     si truden in je že blizu noč." ~Prijela ga je za roko
35 V  |     ki jokajo moje oči vsako noč ob mislih nanjo. Petero
36 V  |   nič sram? Tako lepa, topla noč je zunaj, ti pa se pariš
37 V  |      in zaukal v lepo, toplo noč!" ~"Ne zameri, ne zameri!"
38 V  |       kadar je lepa in topla noč, tudi ne, kadar je tvoje
39 V  |  teta Agata, ko je tako lepa noč zunaj in ko je tako bolno
40 V  |      sijajno mesečino, jasno noč in pod mehko roko tete Agate
41 V  |   zadušen kakor to poslednjo noč. Veter je pihal skozi izbe,
42 V  |   vihar je zunaj in mrzla je noč!" ~"Zbogom, teta Agata:
43 V  |  zunaj vihar in ker je mrzla noč. Že me kliče za goro; zbogom!" ~
44 V  |   duri z nogo in je stopil v noč, mrzel veter mu je pljusknil
45 VI |                      VI ~Vso noč je romal Marko; prepeval
46 VI |    poihtevajoč na čudno pot. Noč se je bila nenadoma zjasnila,
47 VI |   lepota tvojih oči." ~Tisto noč je zagodel godec in gozd