Part

 1 I  |      pivci! Tja se napravim!" ~Nič ni veliko premišljeval;
 2 I  |        so mu tekle po licih. ~"Nič nisi oral, nič nisi sejal!
 3 I  |        licih. ~"Nič nisi oral, nič nisi sejal! Pa če bi ti
 4 I  | ogibali vsi krščanski ljudje. ~Nič ni mislil Marko in tako
 5 I  |    strop. ~"Kaj se mi sanja?" ~Nič se mu ni sanjalo. Poizkusil
 6 I  |  navajene, naravnost v krčmo. ~Nič ni pozdravil; sedel je za
 7 I  |    Marko. ~"Kaj?"  "No, Marko, nič se ne jezi! Ampak mislil
 8 I  |  gledal postrani?" ~"Saj nisem nič dejal! Saj ti dam na upanje!
 9 I  |      je tako, Marko, ali ni?" ~Nič ni odgovoril Marko, gledal
10 I  |   Marko in je povesil glavo. ~"Nič več, Marko, nič več! Saj
11 I  |       glavo. ~"Nič več, Marko, nič več! Saj si že zadosti pil,
12 II |    Ameriko bi, moj sin je tam. Nič ne piše; dobro se mu godi.
13 II |       ves majhen še, golobrad. Nič ne piše; veliko denarja
14 II |        Rad bi jo videl, snaho. Nič ne piše; daleč je. Ali jaz
15 II |        senu; hlapec ni spal. ~"Nič mi ne piše. Tudi jaz bi
16 II |      je tri dni in tri noči in nič mu ni bilo hudega. Zagodel
17 II | prijetno bi se mi bilo godilo, nič bi mi ne bilo hudega, ne
18 II |           Kaj bi zdaj? Umreti, nič drugega!" ~Zakril je obraz
19 II |           Zašumelo je v slami, nič ni odgovorilo. ~Marko se
20 III|       je rotil, pa ni pomagalo nič, zato ne, ker ni bilo nikogar
21 III|        na prsi; pomagalo pa ni nič. ~Ali paši je prišlo na
22 III|       njih učenost ni pomagala nič; ni jih kapljic na svetu,
23 III|   obraz je bil tako bel, da se nič več ni razločila njegova
24 IV |     kliče in da ga tolaži. ~-- Nič se ne boj, popotnik, in
25 IV |        se ne boj, popotnik, in nič ne omahuj. Sam kralj Matjaž
26 IV |        ima krme dovolj in duše nič. -- Povej, o sosed, razloži
27 IV |    kakor je božja volja. ~Tudi nič hrepenenja ni bilo v njegovem
28 IV |       baronu! ~Godec pa ni bil nič žalosten, zasmejal se je
29 IV |       srcu, da ni bilo za vero nič več prostora. Tako daleč
30 IV |     gozd. Od grada pa se nikar nič ne poslavljaj, tudi ne oziraj
31 IV |      naveličali matjaževanja? ~Nič ni prosil Ali paša in tudi
32 IV |      naši gozdi. Dopolnil si! ~Nič ni slišal Ali paša in tudi
33 V  |    Tudi Marko se je začudil. ~"Nič se ne čudi, otrok ljubeznivi,
34 V  |    mudil tak dolgo, da se nisi nič oglasil pri meni, zapuščeni
35 V  |       obolel na srcu. -- Mati, nič več mi ni živeti tukaj,
36 V  |        oboli na srcu. -- Mati, nič več mi ni živeti v tem pustem
37 V  |        z glavo in ni odgovoril nič. Obolelo je njegovo srce
38 V  |   posteljo. ~"Marko, kaj te ni nič sram? Tako lepa, topla noč
39 V  |     plamen z mirnim plamenom. ~Nič ni bilo Marku žal in ni
40 VI |       moje lepo, bahato polje; nič se ni postaralo, še zmerom
41 VI |      radost. Povesil je glavo, nič ni odgovoril in je šel dalje.
42 VI |        večja je vaša lenoba!" ~Nič se niso razsrdili speči
43 VI |      in se ne zdramiš in te ni nič sram! Kako boš vodil konja
44 VI |    mano kakor prazna vreča. Za nič, za to, da je zdaj izžeto,