Part

 1 I  |          glej tam na njivi kleči človek! Mirno kleči, glavo povešeno,
 2 I  |     godbo, ne za ples! Še sam bi človek splesnil med njimi! Kam
 3 I  |             potepuh, kakor se mu človek ogne, če ga sreča na cesti. ~"
 4 I  |      Voznik se je okrenil. ~"No, človek, povej, če si kje doma!
 5 I  |    Hrvaškem?" ~Toda Marko ni bil človek, da bi se vdajal kesanju
 6 I  |   Kesanje sodi starcu; dokler je človek mlad, bodi vesel!" ~In Marko
 7 I  |       bil zapravil vse to en sam človek v eni sami zimi in če je
 8 I  |       Samo še stotak, prijatelj, človek!" ~"Ne krone več, Marko,
 9 II |      silno okno, v večnost gleda človek skoznje! Tam zvezda, mirna,
10 II |          v svet, o mati! Mlad je človek, čemu bi čepel za pečjo?" ~"
11 II |       pomežiknil.  "Ne zemlja... človek se je izneveril." ~Marko
12 II |         In vendar je bilo nekoč; človek je držal roke križem in
13 II |          Kako pač, kako bi živel človek, če je umrl kralj Matjaž?
14 II |        kralj Matjaž; križem drži človek roke, ima vsega v izobilici. ~"
15 II |      zelenimi okni. Če bi stopil človek na najvišji hrib, bi ne
16 II |            Hej! Oglasi se, če si človek!" ~Zašumelo je v slami,
17 II |         pokrižal. ~"Če si krščen človek, izpregovori! Če si satan,
18 II |       ruto. ~Marko je pomislil: "Človek je, čeprav ne veliko prida. "
19 II |          globoko zavzdihnil. ~"O človek krščanski, ki imaš čisto
20 III|          mislil: Glej, prišel je človek neznanec, stopil je predme
21 III|       duhovnik z lece. Če je šel človek po dolini in se je ozrl
22 III| sleparski, a nad vse kratkočasen človek, veseljak po rodu in krvi.
23 III|        in ponoči. O, kratkočasen človek je bil in znal je pripovedovati
24 III|         lepo je vendar, če sliši človek kaj takega. In mešetar je
25 III|         kralja Matjaža. Ubija se človek leto in dan -- tako so zamislili --
26 III|       vsem svetu. Skoro bi rekel človek, kakor je v knjigah pisano,
27 III|         babnice, ki bi krščanski človek še ne pljunil ne prednje.
28 III|     Baron Peter je bil debelušen človek, ne mlad, ne star, zaripljen
29 IV |        iz doline, ni se prikazal človek na beli cesti. Tiho je bilo
30 IV |         povedati. Če bi bil stal človek ob oknu in bi poslušal,
31 IV |       jih ni ovirala in ne voda, človek ni videl, kdaj jih je zaslišal
32 IV |       stari pravdi. ~Poslušal bi človek in njegove oči bi ugledale
33 IV |       blatno vrečo. ~Poslušal bi človek: Vijo se črni dimi nad tulečo
34 IV |       matjaževanje. ~Poslušal bi človek... ~Popotnik je slonel ob
35 IV |       pragu se je prikazal silen človek, velik in črn; črne oči
36 V  |          črnega dima se je izvil človek; grozepolne so njegove oči,
37 V  |        se pozna, da je ležal tam človek. No Bog z njim in milost
38 V  |         truden. "Rad si odpočije človek, rad zaspi v mehki postelji.
39 V  |    pomislil je: "Rad se odpočije človek; zakaj bi ne ostal, ko sem
40 V  |      zatajeno. ~Kako bi se bahal človek s svojim debelim županstvom
41 V  |       pragu. A kako bi bil vesel človek svoje lenobe, če lenari
42 V  |          skozenj. Čisto sam, živ človek, tuj svetu in življenju,
43 VI |          sme poslušati krščanski človek. Kako hudo si me osleparil,
44 VI |        tako črne, globoke, da bi človek utonil vanje in bi še hvalil