Part

 1 I  |           se stoli, stresel se je pod -- hej, črni gostje so zaplesali
 2 I  |          dodobrega in so ga vrgli pod kap, harmoniko pa so vrgli
 3 I  |              Za vasjo se je skril pod kozolec in je čakal noči. ~"
 4 II |       hlad in se mrači v dolini. ~Pod kozolcem bom spal, se je
 5 II |         na klopi, sklenil je roke pod glavo in je gledal v strop
 6 II |         bil vseh nadlog in težav, pod Matjaževo krono je zaživel
 7 II |      dobrotljivost in pravičnost; pod Matjažem je rodila zemlja
 8 II |         surov, oči so bile skrite pod težkimi obrvmi, pod temnim
 9 II |        skrite pod težkimi obrvmi, pod temnim čelom. ~"Ti prokleta !
10 II |         krivilo, mišice so pokale pod potno srajco. In kakor je
11 II |         legel je, sklenil je roke pod glavo in je skrčil pesti. ~"
12 II |         veselje v srcu, harmoniko pod pazduho. No, pa zbogom,
13 II |        klobuk postrani, harmoniko pod pazduho. Zažvižgal je, ko
14 II |         je ležala v megli globoko pod njim. ~Sonce je zasijalo
15 II |          romanje, kam?" ~Legel je pod kozolec in se je zatopil
16 II |           V veliki daljavi, kakor pod zemljo, je zagrmelo zamolklo.
17 III|            Ljudje so živeli kakor pod Matjažem: držali so roke
18 III|      kakršnega nima nobeden cesar pod soncem. ~-- Žalostna sem,
19 III|        Ali paša, zgrabil je godca pod pazduho in ga je vrgel iz
20 III|       delaš pesmi in ki te spravi pod mizo kozarec cvička. Povej
21 III|          drugi pa so šatorili kar pod milim nebom. To je bila
22 IV |               IV ~Tako sta ležala pod kozolcem potepuh Marko in
23 IV |        požene na cesto, na polje, pod kozolec tudi mene, starca,
24 IV |       Zjutraj bi ga našli mrtvega pod oknom, s spačenim obrazom
25 IV |         utihnila, trepetala je še pod nebom, združila se je z
26 IV |          zasijale. ~Godec je stal pod gradom, v senci kostanja,
27 IV |    njegovo smrčanje, ko je zaspal pod mizo. Povej mi, o nevestica,
28 IV |           jih, kakor pobira otrok pod drevesom zaspane hrošče
29 V  |           kozarec in ki se ziblje pod tabo mehka pernica; ti,
30 V  |    sijajno mesečino, jasno noč in pod mehko roko tete Agate so
31 VI |          ki se je bahalo v dolini pod svetlim soncem, kakor dekle
32 VI | pozdravljali. No, izgubljeno vse, pod kap zalučeno! Zbogom, moj
33 VI |           bi mi v sladkem dremežu pod jablano muhe ne nagajale.
34 VI |  hrepenelo moje srce." ~Dospel je pod hrib, do pasa s košatimi,
35 VI |      porastel. Pot mu je izginila pod nogami, izgubila se je v
36 VI |      imenitnega, da mu ni enakega pod nobenim cesarstvom. Ostani