Part

 1 I  |         spoštoval očeta in besede njegove!" ~Ali žalost ni bila globoka
 2 I  |     začutil žejo in takoj so bile njegove misli vse drugačne. ~"Kaj
 3 I  |          njega, s povešeno glavo, njegove oči pa so bile rdeče kakor
 4 II |       kako zelo so se izpremenile njegove oči. Nikoli ni videl prej,
 5 II |        videl več; zastrte so bile njegove oči. Ni videl gozda, šumeče
 6 II |        videl gozda, šumeče lepote njegove; ni videl polja, ki je vzdigalo
 7 II |    njegovo telo, še težje so bile njegove noge in še niže je klonila
 8 II |       takoj so bile onstran morja njegove misli. Tam kraljuje kralj
 9 II |          v boječe, bežeče plasti. Njegove oči so bile spet vesele
10 II |    najvišji hrib, bi ne pregledal njegove zemlje. No, Marko pride
11 III|            a njegov obraz je moj, njegove misli so moje. ~Poslednjikrat
12 III|          večera, pa bi ne obhodil njegove zemlje. Njegova so bila
13 III|          najbolj rodovitna polja, njegove najbolj sočnate senožeti,
14 III|         hramovi so bili prepolni, njegove žitnice bogatejše od faraonovih,
15 III|          glas in nikoli niso pele njegove gosli tako čudežno, kakor
16 III|        grada, za njim pa je vrgel njegove gosli. ~Ves potrt in žalosten
17 IV |         se je oziral po dolini in njegove oči so bile vse solzne. ~--
18 IV |  izpremenjen je bil njegov obraz. Njegove oči, prej tako plahe in
19 IV |         norčevati se iz kralja in njegove besede. -- Krčmar, pripravi
20 IV |             Poslušal bi človek in njegove oči bi ugledale nenadoma
21 IV |        baron! Do gozda sem slišal njegove glasne požirke in njegovo
22 V  |       izvil človek; grozepolne so njegove oči, njegov obraz je bled
23 V  |         njegova lica, so onemogle njegove trepetajoče noge. Zadel
24 V  |          izpolnila in zaokrožila, njegove roke so bile kmalu tolste
25 V  |     siromak!" ~Še so bile okrogle njegove roke in tudi lica še niso
26 V  |         bil in tako lahke so bile njegove noge, da bi zaplesal. Zunaj
27 V  |          sence, v nebo so strmele njegove osteklele oči. Tako usmiljene,
28 V  |        izhoda do zahoda so segale njegove razprostrte roke. ~Marko
29 VI |          spočite in lahke so bile njegove noge in tako je bilo poti,
30 VI |      ugibal, so se privadile teme njegove oči in ugledal je visoke,
31 VI |           mi, katera veža drži do njegove izbe in če je nocoj dobre
32 VI |        prihajam." ~Doteknil se je njegove roke, ki se je oklepala
33 VI |           vojščak pa se ni ganil. Njegove oči so bile zatisnjene,
34 VI | zatisnjene, trde in resne so bile njegove ustnice. Marko je iztegnil
35 VI |          starcu in se je doteknil njegove roke. Kakor od kamena je
36 VI |          je ozrl Marko po godcih. Njegove oči so bile uročene; strmele