Part

 1 I  |      vesele besede iz njih ust, niso ne za pijačo, ne za godbo,
 2 I  |      vščipnil se je v nos -- ne niso sanje! ~"Kod pa si hodil,
 3 I  |       mu vrstile v kolobarju in niso mogle nikamor. ~"Kdaj pa
 4 I  |     noge so ga zanesle tja, ker niso poznale druge poti. Dan
 5 II |        bi mu bil kdo rekel: Saj niso nespametne tvoje misli;
 6 II |       je zaspal: niti za ped se niso izgubile misli od ravne
 7 II |       po svetu, še kos kruha mi niso dali na pot. O sleparji,
 8 II |      zdramilo, tudi hribi se še niso prikazali. Stresel ga je
 9 II |      vsega v izobilici." ~Še se niso posušile solze na njegovih
10 III|         njimi in tudi zadolženi niso bili, celo hranili so bele
11 III|    hranili so bele tolarje, ker niso bili ne zapravljivci, ne
12 III|       toča, pa se še stare babe niso več pokrižale; nastopila
13 III|  zanemarjena in polna kesanja. ~Niso se vrnili v deželo Matjaževi
14 III|      line sladàk glas in nikoli niso pele njegove gosli tako
15 III| prinesli snubci v grad, veselja niso prinesli. Milena je stregla
16 III|        toda njene trepalnice se niso vzdignile nikoli, dolge
17 III|     najveselejšega matjaževanja niso doživeli tisti kraji takega
18 III|        životu, njene ustnice se niso genile, ali njeno srce je
19 IV |    zakrvavele oči, zasolzile se niso, izžete od trpljenja. ~--
20 IV |     šepetajoče; celo gluhi noči niso zaupale, ko so se bile porodile
21 IV |       so jo osteklele oči in je niso našle; skozi odprte duri
22 V  |    njegove roke in tudi lica še niso bila čisto splahnela, a
23 VI |      bajke, ki nikjer in nikoli niso resnične, temveč zlagane
24 VI |        je vaša lenoba!" ~Nič se niso razsrdili speči vojščaki,
25 VI |     speči vojščaki, še ozrli se niso na Marka. Stopil je k mrkemu,
26 VI |        se smehljale, zgenile se niso. ~S potrtim in žalostnim
27 VI |        so ležale na licih in se niso genile, tudi košati sivi
28 VI |   genile, tudi košati sivi brki niso vztrepetali. ~Silna groza