Part

 1 I  |      harmoniko pa so vrgli za njim. ~Marko je prišel domu,
 2 I  |      denar, zakaj bi jokal za njim?" ~Napregel je in žvižgal
 3 I  |    dokler je bil kozarec pred njim. ~"Kesanje sodi starcu;
 4 I  |        so uganili: Konec je z njim, na obrazu se mu pozna! ~
 5 I  |   številke pa so plesale pred njim, zdelo se mu je, da se mu
 6 II |  nehvaležnostjo in je umrl. Z njim pa je umrla pravica na svetu." ~
 7 II |     globoko. ~"Tudi jaz bi za njim, ampak noge se mi že tresejo,
 8 II |    prijetne misli so prišle z njim. ~"Tam je cesta, dolga,
 9 II |    ležala v megli globoko pod njim. ~Sonce je zasijalo izza
10 II |   popotnik se je zgrudil pred njim na kolena in je bridko zajokal. ~"
11 III|      ga je vrgel iz grada, za njim pa je vrgel njegove gosli. ~
12 IV |     glas. Krčmar je gledal za njim in čudna plahost mu je prešinila
13 IV |     peroti, izgine v dimu; za njim zafrfotajo beli metulji,
14 V  |      ubogega, ki je stal pred njim trepetajoč in globoko upognjen,
15 V  |      zdelo, da se ziblje pred njim bradat in sključen starec,
16 V  |  dolge črne roke so segale za njim, vile se nad njim; klonil
17 V  |   segale za njim, vile se nad njim; klonil je glavo, iztegal
18 V  |    ležal tam človek. No Bog z njim in milost njegovi duši!
19 V  |   kolenih sem šla do praga za njim in sem prosila, on pa je
20 V  |       se škripaje zapirala za njim. ~"Bog te je poslal, o Marko,
21 V  |      ko je prosila, drsala za njim, brezsrčnim, do praga: "
22 V  | smejal; klečala je nekoč pred njim in ni se mu smilila. ~Poslušal
23 V  |     je hrepenenje. Ne hodi za njim, kadar je lepa in topla
24 VI |       bukve so pošumevale nad njim; razmeknilo se je časih
25 VI |     je bila pot uglajena pred njim. Poihteval je še, njegovo
26 VI |       se je na komolcih. Pred njim je stala stara, suha, sključena
27 VI |    njegovi duši. Na jasi pred njim, v luči plamena, je bilo