Part

 1 I |        sedel v zaklenjeni hiši? Saj nisem ne bolnik, ne hudodelec!" ~
 2 I |           In kmalu je uganil. ~"Saj imam tako opravila v mestu !
 3 I | Počakajmo do prihodnje pomladi, saj je še daleč sodni dan!" ~
 4 I |          Kako boš pa plačal?" ~"Saj imam še hišo?" ~"Nimaš je!" ~
 5 I |         je šlo vse? Kam je šlo? Saj je bilo zemlje veliko; polje,
 6 I |          Lahko me je ogoljufal! Saj še pogledal nisem papirja,
 7 I |         pogledal nisem papirja, saj nisem vedel nikoli, kaj
 8 I |       bi me gledal postrani?" ~"Saj nisem nič dejal! Saj ti
 9 I |            Saj nisem nič dejal! Saj ti dam na upanje! Boš že
10 I |        več, Marko, ne desetice! Saj bi tako spet vse zapil!" ~"
11 I |        zdaj?" je prosil Marko. "Saj še za kruh nimam!" ~"Prej
12 I |        Nič več, Marko, nič več! Saj si že zadosti pil, čas je,
13 II|         da bi mu bil kdo rekel: Saj niso nespametne tvoje misli;
14 II|        Prijatelj, budalo staro, saj tam ni poti!" ~Planil je,
15 II|          jutri bo sijalo sonce. Saj imam še ujca, čemu mi ga
16 II|     slame tukaj za naju obadva; saj ni kozolec ne moj ne tvoj.
17 IV|      Kje imaš konja in voz? ~-- Saj se še ne mudi, saj je še
18 IV|              Saj se še ne mudi, saj je še dolga noč. Povečerjaj
19 V |      postrežem z latvico mleka? Saj si pač lačen in žejen, na
20 V |      prsa! To je hrepenenje. O, saj ni popotnik, kdor nima doma,
21 V |       popotnik, kdor nima doma, saj ni siromak, kdor nima bogastva!
22 VI|       odkod da prideš, ne kdaj; saj ni treba, da bi vedeli,
23 VI|         ni treba, da bi vedeli, saj ni treba, da bi te videli.
24 VI|     kralj Matjaž! Kralj Matjaž, saj si že dolgo spal, že tisoč
25 VI|      obema v tolažbo in radost. Saj tudi moje ustnice koprne
26 VI|        kakor je ukazalo srce. ~"Saj ti si moje koprnenje, ti