Part

 1 I  |      in je vzel harmoniko in jo zagodel. Takoj so se zdramili
 2 I  |     praga!" ~In kolikor bolj jo je namakal v vinu, toliko
 3 II | storil, o Marko! Oskrunil si jo, prodal, svojo rodno hišo,
 4 II |    stal in je gledal. ~"Kako jo sovraži, majko dobrotljivo !
 5 II |      se je že oženil. Rad bi jo videl, snaho. Nič ne piše;
 6 III|      vsa dolina, kakor da bi jo bil zlodej obsedel. Delo
 7 III|      paralo srce človeku, ki jo je slišal. Gozd je šumel
 8 III|      je domislil. ~-- Oženim jo! ~Tako so prihajali v grad
 9 III| licih. ~Ali paša je vstal in jo je nagovoril. ~-- Odpri
10 III|      in mu ponudila roko, da jo je poljubil; nato sta se
11 IV |      pozdravila. Popotnik pa jo je spoznal in se je prestrašil. ~--
12 IV | svetu, nego v tej dolini, ki jo je Bog tako zelo in tako
13 IV |     ugrabil, ali ostavil nam jo je tako razcunjano in umazano,
14 IV |      svet take svatbe, kakor jo bo doživel na Ali paševem
15 IV |   pred njo in za njo; vodijo jo na črnih verigah, gonijo
16 IV |     na črnih verigah, gonijo jo s črnimi biči, tulečo, krvi
17 IV |      bila sodba in podkrižal jo je; ne odvrnila bi je ne
18 IV |      tisti rumeni potici, ki jo je bil prinesel v dvorano
19 IV |  radosti je bila polna. Kdor jo je slišal, je pomislil na
20 IV |    bilo v dvorani; iskale so jo osteklele oči in je niso
21 IV |     konju je jezdil in držal jo je v naročju, svojo mlado,
22 IV | žalostnem koncu Ali paše, ki jo je pripovedoval Marku razcapani
23 V  |     dušo kakor težàk vonj in jo je omamilo. ~Pol že v spanju,
24 V  |   nobeno pernico: Bog sam mi jo postelje vsako pomlad. O
25 VI |    in izpolni obljubo, ki si jo bil storil, ali pa vsaj
26 VI |      moje življenje in kmalu jo zaluči v plamen božja roka.