Part

 1 II |  vzkliknil: ~"Kaj nisi ti Marko, godec?" ~"Marko sem jaz." ~In
 2 III|          kakšnem naključju, mlad godec, ki je bil tako imeniten
 3 III|       holmu in je zasviral mladi godec na svoje čudežne gosli,
 4 III|      življenju še ni godel mladi godec tako čudovito, zakaj ugledal
 5 III|   iskrila najžlahtnejša starina. Godec pa skoro ni okusil jedil
 6 III|         posteljo, da bi prenočil godec v gradu; godec pa ni legel
 7 III|          prenočil godec v gradu; godec pa ni legel in ni zatisnil
 8 III|              Kaj si ti, o Milan, godec moj? ~Poklical ga je z line
 9 III|     mesečini. ~-- Le tiho, tiho, godec moj, da naju ne sliši moj
10 III|        in žalosten se je napotil godec v vas in iz vasi na hrib
11 III| Poslednji dan je že, o dragi moj godec, že se bliža poslednja ura.
12 III|       objamejo. Pridi, moj dragi godec, o pridi prej, nego pride
13 IV |         lepši luči so zasijale. ~Godec je stal pod gradom, v senci
14 IV |        pozno prihajaš, dragi moj godec! Ko bi videl, kako so že
15 IV |          možu, debelemu baronu! ~Godec pa ni bil nič žalosten,
16 IV |          Da nisi prišel nocoj, o godec, bi bil šel za mojim pogrebom,
17 IV |        gozd na belem konju mladi godec s svojo nevesto; na belem
18 V  |         ko si bil še popotnik in godec. Kruha imam na izbiro: ne
19 VI |          Marko. ~"Hej, ti, mladi godec, hej, ti lepi fant, kaj
20 VI |         pred licem. ~"Zdrami se, godec, svetel dan je že!" ~Svetel
21 VI |          obraz. ~"Slabo si spal, godec, in nemirno si sanjal; počitka
22 VI |         prijazno. ~"Pozdravljen, godec! Kako ti je ime in odkod
23 VI |       ker nam je bil umrl četrti godec. Velik umetnik je bil, ampak
24 VI |    otožen, Marko, ti lepi, mladi godec?" ~"O lepa ciganska devojka,
25 VI |          Še me poljubi, moj lepi godec, moj dragi mož!" ~"In bo
26 VI |             Tisto noč je zagodel godec in gozd je utihnil in je