Part

 1 I  |        okno: jasen pomladanski dan, sonce se vozi po nebu! ~"
 2 I  |    okno, megle so se vzdigale, dan je prižgal na hribu svetlo
 3 I  |        že spet sem prespal ves dan!" je zaklical, ko se je
 4 I  |        ni brigal za včerajšnji dan, za jutrišnji dan še celo
 5 I  |   včerajšnji dan, za jutrišnji dan še celo ne. ~Ustavil je
 6 I  |      prag. ~"Kako lep jesenski dan! In pozno popoldne je že,
 7 I  | pomladi, saj je še daleč sodni dan!" ~Tako se je tolažil in
 8 I  |        Prišel je v krčmo drugi dan, o mraku že; noge so ga
 9 I  |       niso poznale druge poti. Dan je bil vroč in Marko je
10 I  |          potepaš se že leto in dan!" ~"Zakaj mi nisi povedal
11 II |     Marko v svet in ker je bil dan lep in topel, ni bilo v
12 II |      bdečimi očmi. ~"Pa napoči dan, tvoj dan, o Marko! In tvojih
13 II |    očmi. ~"Pa napoči dan, tvoj dan, o Marko! In tvojih bratov
14 II |        Marko! In tvojih bratov dan, počitka željnih, veselja
15 II |          Šel je na polje drugi dan in še bolj sključeno je
16 II |    sanje in je zaspal. ~Tretji dan je šel Marko na polje. Lep
17 II |        šel Marko na polje. Lep dan je bil; kakor božje obličje
18 III|        Ubija se človek leto in dan -- tako so zamislili --
19 III|       pekli in cvrli so noč in dan. Življenje je bilo, veselo
20 III|       že cele tri tedne noč in dan? ~Nikoli še ni bilo človeka,
21 III| klicalo, rotilo. ~-- Poslednji dan je že, o dragi moj godec,
22 V  |       nisem videla. Za leto in dan mi oboli drugi sin, hudo
23 VI |       Zdrami se, godec, svetel dan je že!" ~Svetel dan je sijal
24 VI |     svetel dan je že!" ~Svetel dan je sijal izza košatih bukev,
25 VI |    stojim zdaj ubog kakor prvi dan, le truden od poti. Da bi
26 VI |      žalosti je prejokal Marko dan, gozd je tonil v zgodnji