Part

 1 I  |       Ni šel ne na polje, ne v gozd; zaklenil se je v hišo in
 2 I  |      je bila izba, tiha, kakor gozd ob poletnem poldnevu, ko
 3 I  |      Pa je prišel mimo kmet; v gozd je šel. ~"Ob delavniku pijo,
 4 I  |      šel travnik, za travnikom gozd -- kakor da bi mu bila povodenj
 5 I  |       vasi, prostrani pašniki, gozd -- kje je vse? Ali je mogoče,
 6 II |        videl prej, kako lep je gozd, veličasten v svoji črni
 7 II |        doječe; a nad njo sloni gozd, močan, silen, kakor zvest
 8 II |        ni ostalo ne bilke več, gozd je porušil vihar, kakor
 9 II |      ono polje, še en travnik, gozd, konje, in se popelješ v
10 II |        si pač hišo in polje in gozd, pa je ves svet tvoj. No,
11 II |       spomnil, kako lep je bil gozd, ko je romal v njegovi senci,
12 II |     brez mene, ti šumeči, črni gozd? Moja roka ni prelila kaplje
13 III|      vasi na hrib in s hriba v gozd ter se je nastanil v koči,
14 III|      človeku, ki jo je slišal. Gozd je šumel in iz šumenja je
15 IV |       kje je naš temni, šumeči gozd? V enem samem večeru jih
16 IV |    mraz, ko bova jezdila skozi gozd. Od grada pa se nikar nič
17 IV |    tistem času je jezdil skozi gozd na belem konju mladi godec
18 V  |       je z veselimi očmi, tudi gozd se je bil že zdavnaj zdramil,
19 V  |      lazih nikoli ni videl. Še gozd, ki je gledal od daleč na
20 VI |    moje, hiša, polje, senožet, gozd; naposled bi se še oženil,
21 VI |      in je šel s ciganko skozi gozd in je dospel do lepe zelene
22 VI |       nebeško čudo: zašumel je gozd v njegovi pesmi, zapela
23 VI | žalosti je prejokal Marko dan, gozd je tonil v zgodnji mrak.
24 VI |        noč je zagodel godec in gozd je utihnil in je poslušal