Part

 1 I  |       je minilo sedem dni, je pomislil Marko: ~"Kaj bi zmerom tako
 2 I  |      zdaj, ko je že mrak?" je pomislil Marko."Zdaj ne bom hodil
 3 I  |    denarja?" ~In zraven je še pomislil: ~"Lepo je mesto, veselo
 4 I  |       domu, ko je že noč?" je pomislil. "Pot je slaba in razbojnikov
 5 I  |  mislil Marko in tako tudi ni pomislil, da ima dno celo največji
 6 II |  Lačen sem in tudi žejen," je pomislil Marko pa je postal. ~"Kam
 7 II |     tebi!" ~"Blagor tebi!" je pomislil Marko in se je spomnil,
 8 II |        ta pusta, samotna," je pomislil Marko in že mu je bilo tudi
 9 II |        O, vi vsi, vi vsi!" je pomislil Marko in je povesil glavo. "
10 II |     njegov obraz. ~"Glej," je pomislil Marko, "v njegovem srcu
11 II |     in resen. ~"Tam leži," je pomislil Marko, "in je ležal tako
12 II |   Zasmejal se je veselo in je pomislil na snaho, na lepo žensko
13 II |      zavezano ruto. ~Marko je pomislil: "Človek je, čeprav ne veliko
14 III|        v tej tuji deželi? sem pomislil in sem se zelo prestrašil.
15 III|     paša se je ustrašil in je pomislil, kako dolgčas bi mu bilo
16 III|     Kako neumen sem bil -- je pomislil -- da sem dremal tak dolgo
17 IV |      je bila noč; popotnik je pomislil in je stopil v krčmo. Duri
18 IV |  polna. Kdor jo je slišal, je pomislil na svojo mladost in na sladke
19 V  |    Dobro nam je tukaj!" je še pomislil in je zaspal. ~Ko se je
20 V  |     in pusto mu je bilo, toda pomislil je: "Rad se odpočije človek;
21 V  |   njenih ran ni videl in tudi pomislil ni nanje. Bledi gost se
22 V  | podili po nebu. ~"Čas je!" je pomislil Marko in se je oblekel. ~"
23 VI |    kamna. ~"Ni me slišal," je pomislil Marko, "in tako čudno je