Part

 1 I  |         drago, cigan je slepar. ~Nekoč si je pomel oči, ves zaspan
 2 I  |          in to vse je bilo polno nekoč. Prazno je zdaj in pusto --
 3 I  |       mati! Tudi ti si bila moja nekoč." ~Marko si je zakril obraz
 4 I  |     mislil sem si pač, da prideš nekoč na upanje. Kako ne bi!" ~
 5 I  |     polje. ~Pa ga popraša krčmar nekoč: ~"Ali veš, Marko, koliko
 6 II |       življenje je dolgo: nekje, nekoč, kjerkoli, kadarkoli čaka
 7 II |    tistih časih in tako bo še... nekoč. ~Krčmar se je zasmejal. ~"
 8 II |          vode: In vendar je bilo nekoč; človek je držal roke križem
 9 II |          je sanjal. ~"Pa je bilo nekoč; bral sem v knjigah in tam
10 II |        zamrmral hlapec. "Bilo je nekoč, ne bo nikoli več. Trpeti
11 II |    zaspati ni mogel. ~"Živel sem nekoč," tako je mislil, "živel
12 II |       tako je mislil, "živel sem nekoč, kakor je treba živeti krščanskemu
13 III|       sem bil. ~Pa se je zgodilo nekoč, ni še dolgo tega, da sem
14 III|          Celo župan sam je ležal nekoč v jarku dva dni in dve noči,
15 IV | razcunjano in umazano, da se Bog nekoč ne bo ozrl nanjo z usmiljenim
16 IV |          žalostno! Tvoja je bila nekoč. Vzemi popotno palico, siromak,
17 IV |        so bile, ki so se glasile nekoč in ki so prepevale o krvavem
18 V  |          dobro se mu je godilo. ~Nekoč, popoldne je bilo, že skoro
19 V  |         se je smejal; klečala je nekoč pred njim in ni se mu smilila. ~
20 V  |         majka, ki sem te ostavil nekoč z veselim srcem, ti si iztegnila
21 V  |         darovanja željne so bile nekoč te oči; tako sladak je bil
22 VI | vojščakom, ki jih je videl Marko nekoč v farni cerkvi pred božjim
23 VI |    nerazumljivo, srečno-nesrečno nekoč, tako preprosto zdaj. ~"