Part

 1 I  |          jasen pomladanski dan, sonce se vozi po nebu! ~"Greh
 2 I  |       popoldne je že, nagiba se sonce na večerno stran. Kaj bi
 3 I  |        je na polje, na travnik. Sonce je bilo raztopilo sneg,
 4 I  |  njegovem srcu. ~No, zardelo je sonce, skrilo se je za daljno
 5 II |     zemljo ukopan. Ni mu sijalo sonce, polje mu ni prepevalo.
 6 II |        megli globoko pod njim. ~Sonce je zasijalo izza hriba,
 7 II |      Vsi so pozdravljali Marka: sonce, polja in gozdovi. Marko
 8 II |  prijazno. Videl je, da mu sije sonce tako lepo in toplo, kakor
 9 II |         pesmi, ki jih je sijalo sonce in ki jih je prepevalo polje
10 II |      dež nocoj; jutri bo sijalo sonce. Saj imam še ujca, čemu
11 III|      slabo, kakor je pač sijalo sonce. O, Marko, in malokdaj mi
12 III|        se nihče ni zmenil zanj; sonce je sijalo, pa je sijalo
13 III|      knjigah pisano, da zatemni sonce, kadar se prikaže njen obraz.
14 IV |        ne objestnega ukanja; še sonce samo je umiralo tiho za
15 IV |         tukaj. ~Ali zašlo je že sonce in blizu je bila noč; popotnik
16 V  |        se je zdramil, je sijalo sonce visoko na nebu. Vstal je,
17 V  | Prijazno in toplo mu je svetilo sonce v obraz, ko je stopal v
18 V  |      kjer je sijalo bolj veselo sonce. ~Romal je, romal; tam je
19 V  |        ves tih in oprašen in še sonce, še to visoko sonce je bilo
20 V  |       in še sonce, še to visoko sonce je bilo oprašeno, slepo,
21 V  |  pokrajino, siv in težak, in še sonce samo ni prodrlo skozenj.
22 VI |       ne bi malo pogledal, kako sonce sije? Lepo je zunaj, tukaj