Part

 1 I  |         je lomil kruh, pa se je ozrl nenadoma in je poprašal: ~"
 2 I  |         bolnik, ne hudodelec!" ~Ozrl se je skozi okno: jasen
 3 I  |         mi je umrl oče?" ~Ni še ozrl po hiši, ni pogledal v hlev
 4 I  |      harmoniko, še enkrat se je ozrl na svojo rodno hišo in po
 5 II |        potisnil klobuk in se ni ozrl. ~"Marko!"  "Lačen sem in
 6 II | Pospešil je korake in se ni več ozrl. ~"Starec, nadložni! Kam
 7 III|       človek po dolini in se je ozrl na svetli gradič, se je
 8 IV | popotnika je hotel, ne da bi se ozrl nanj in ne da bi ga pozdravil.
 9 IV |       ni pozdravil in se ni več ozrl na popotnika; šel je svojo
10 IV |        razbojnik? ~Krčmar se je ozrl nanj z nezaupljivim pogledom. ~--
11 IV |   svojega očeta. ~Vdrugič se je ozrl krčmar na popotnika; pol
12 IV |  umazano, da se Bog nekoč ne bo ozrl nanjo z usmiljenim očesom.
13 IV |       obrisal ustnice z dlanjo, ozrl se je naokoli in je zaklical
14 V  |          pomel si je oči ter se ozrl začuden. ~"Glej, prespal
15 V  |        pa je šel in se je komaj ozrl in tudi njega nisem videla
16 V  |        mudim? Kaj še odlašam?" ~Ozrl se je skozi okno: sijajna
17 V  |         storilo inako, ko se je ozrl še poslednjikrat na belo
18 V  |    korakom. Poslednjikrat se je ozrl po dolini, po grobu, in
19 VI |         in krepke tvoje roke!" ~Ozrl se je starec na polje, ki
20 VI |        dalje. Nad klancem se je ozrl in čudno se mu je stisnilo
21 VI |      zajtrk. ~Marko se je komaj ozrl po godcih; črni so bili
22 VI |        Resnično, komaj da se je ozrl Marko po godcih. Njegove