Part

 1 I  |           Razsrdil se je Marko sam nad seboj in se je pričel biti
 2 I  |        bila žena, pa se je stresel nad mano! Treba je, da mi pokaže,
 3 II |         nebo je oživelo, zazvonilo nad njo. ~Marko je godel vesele
 4 II | dobrotljivo, še v spanju doječe; a nad njo sloni gozd, močan, silen,
 5 II |        Kralj Matjaž je bil užaljen nad toliko nehvaležnostjo in
 6 III|           kakor da bi mu bil zapel nad hrbtom valptov bič. Tako
 7 III|           zvijačen in sleparski, a nad vse kratkočasen človek,
 8 III|          pasu, kakor da bi jim pel nad hrbtom valptov bič. -- Kaj
 9 IV |           se mu je, da je zapisano nad vratmi: O tujec, ki prihajaš
10 IV |     prižgal svetilko, ki je visela nad mizo. Steklo je bilo okajeno
11 IV |       očrnele peroti krilijo plaho nad plamenom. Milost! Odprla
12 IV |          človek: Vijo se črni dimi nad tulečo drhaljo, družijo
13 IV |   grohotajoči se in preklinjajoči. Nad drhaljo, pred njo in za
14 IV |      Gledal je v noč, ki je sijala nad dolino v tisočerih belih
15 V  |            so bežali proti izhodu, nad goro se je zasvetila zarja.
16 V  |            segale za njim, vile se nad njim; klonil je glavo, iztegal
17 V  |           kadi vroča, dišeča kava, nad bele skodelice se sklanja
18 V  |          objokane; v kotu razpelo, nad mizo žalostna Mati božja.
19 V  |          da se je razgledovalo oko nad njimi. Veselo je bilo takrat
20 V  |       polje. Mrtvaški prt je ležal nad vso pokrajino, siv in težak,
21 VI |         odgovoril in je šel dalje. Nad klancem se je ozrl in čudno
22 VI |         Košate bukve so pošumevale nad njim; razmeknilo se je časih