Part

 1 I  |          so za obložene mize tudi ljudje, ki jih ni bil videl še
 2 I  |       kmetica; na polje je šla. ~"Ljudje nekrščanski, ob sedmini
 3 I  |         se je začudil. ~"Zakaj so ljudje tako potrti?" ~Zaslišal
 4 I  |        Orali ste in ste sejali, o ljudje; -- kje je zdaj vaša žetev?
 5 I  | premišljeval Marko,"dolgočasni so ljudje v teh krajih! Ni več vesele
 6 I  |          ga ogibali vsi krščanski ljudje. ~Nič ni mislil Marko in
 7 II |           rodno hišo, majko! Tuji ljudje hodijo po izbi, razbijajo
 8 II |          boš, kakor vsi krščanski ljudje, prihranil si boš denarja,
 9 II |        suše ni bilo, ne povodnji. Ljudje so držali križem roke, pa
10 II |           toliki obilici pa so se ljudje prevzeli in so se spuntali
11 II |          sejem, želi pa bodo tuji ljudje. Na cesto kaplje moj pot,
12 II |        bilo hudega. Zagodel je in ljudje so umolknili in poslušali,
13 II |           ne morejo spati pošteni ljudje?" ~Neznanec je globoko zavzdihnil. ~"
14 III|       belem dnevu so se opotekali ljudje po cesti, kričali so kakor
15 III|          deveterih vaseh naokoli. Ljudje so živeli kakor pod Matjažem:
16 III|           so bili veseli in šumni ljudje. Najbolj po srcu pa mu je
17 IV |     svetlo. Kakor mrtveci so bili ljudje, ki jih je srečaval; neprijazno
18 IV |    človeka. ~-- Hej, krčmar, hej, ljudje božji! ~Klical je in je
19 IV |            Bogu in gosposki vdani ljudje. Po bliskoma so švigale
20 IV |    Nastežaj je odprta klet -- oj, ljudje, zasužnjeni, bičani, prišel
21 V  |           je poželim: dobrotljivi ljudje so pijanci; in moja postelja
22 VI |           je zgrudil na kolena. ~"Ljudje božji, umrite: umrl je kralj