Part

 1 I  |     človek splesnil med njimi! Kam bi se obrnil? Tam doli na
 2 I  | nikamor. ~"Kdaj pa je šlo vse? Kam je šlo? Saj je bilo zemlje
 3 I  |        in če je še tako dolga? Kam je šlo?" ~Ležal je na postelji
 4 II | pomislil Marko pa je postal. ~"Kam se ti tako mudi, Marko?" ~"
 5 II |     popotnike. ~"Kako je doma? Kam si se nameril?" ~"Tja in
 6 II |       je pridelal, da ni vedel kam s pridelki, premajhna sta
 7 II |      ozrl. ~"Starec, nadložni! Kam boš zdaj s tem sključenim
 8 II |     sem. Doklej še to romanje, kam?" ~Legel je pod kozolec
 9 III|        nisem vedel, ne kod, ne kam; moje roke so bile bele
10 IV |        ga je spoznal. ~-- Hej, kam, Matijec, kaj me ne poznaš
11 IV |    popotnika in so vpraševala: Kam te je zanesla pot, predrzni
12 IV |      stal na cesti in ni vedel kam; zdelo se mu je, da je zapisano
13 IV |      in so ga zagrebli bogvedi kam. Lahka mu bodi zemlja Ali
14 V  | harmoniko in ne vem, ne kod ne kam." ~Črne razvaline so stale
15 V  |       vodiš, kamor te vodi. -- Kam te vodi? Kam se je namerila
16 V  |       te vodi. -- Kam te vodi? Kam se je namerila tvoja noga,
17 VI | zaslišalo malodušno vprašanje: Kam? Vprašanje, popotniku neznano.
18 VI |    plot, kakor kamen iz grede! Kam me je vodilo moje zapeljano,
19 VI |       kakor otrok za metuljem! Kam sem se bil nameril, česa
20 VI |    česa sem iskal? Se kamen ve kam, ko se zakotali v dolino,
21 VI |   stran. Govori, ti moje srce, kam si se bilo namerilo, ko
22 VI |   zbogom teta Agata! Zdaj vem, kam drži moja pot; zastonj ni