Part

 1 I  |       izbo veseli vinski duh in samo še na črnih suknjah se je
 2 I  |       nikoli, kaj sem podpisal! Samo da sem imel v pesti denar!"
 3 I  |       Naj bo že vse kakor je -- samo denarja je treba, denarja!" ~
 4 I  |         še enkrat? Morda je bil samo slabe volje -- razjezila
 5 I  |        se mu smejejo v obraz. ~"Samo še stotak, prijatelj, človek!" ~"
 6 II |    prepeva polje pesmi, zložene samo njemu na čast, da šume in
 7 III|      bila, da so sedeli v krčmi samo ob nedeljah, kakor se kristjanom
 8 III|        potokih in treba je bilo samo zajemati, pečeni prasci
 9 III|    usmiljeno, da mi je, beraču, samo ponudilo to prelepo zlato
10 III|   takega pohujšanja. To so bili samo svatje Ali paše, nato pa
11 IV |     objestnega ukanja; še sonce samo je umiralo tiho za goro.
12 IV |         ne bo nikoli več, ki je samo še pol resnica pol že lepa
13 IV |    stopil v krčmo. Duri so bile samo priprte, v izbi ni bilo
14 IV |       ga še prelijemo do smrti. Samo duše nam ni ugrabil, ali
15 IV | ugasnila. V temi se je razločil samo še popotnikov obraz in strmeli
16 IV |         njenem krilu? Ali morda samo pentlja na njenem drobnem
17 IV |       njenem drobnem čeveljčku, samo svilena rokavica na njeni
18 V  |     mladi sinovi in ostal mi je samo najmlajši, mojega srca tolažba
19 V  |        postrežem." ~Marko pa je samo zmajal z glavo in ni odgovoril
20 V  |       siv in težak, in še sonce samo ni prodrlo skozenj. Čisto
21 V  |      Marko in sram ga je bilo. "Samo nekoliko sem si odpočil,