Part

 1 I  |        sosedje so se vračali s polja. ~"Kaj bi zdaj, ko je že
 2 I  |        kakor objokano. Glej -- polja pomendrana, kakor od tisočerih
 3 I  |      soseda, ki se je vračal s polja. ~"Odkod, sosed?" ~Sosed
 4 I  | razcapan; ne hiše nima več, ne polja, ne gozda, vse njegovo premoženje
 5 II |       sladek strah budeč. Tudi polja ni videl prej, živega, tako
 6 II |       lepote njegove; ni videl polja, ki je vzdigalo polne prsi,
 7 II |       daljave, tànko zvonjenje polja, zamolklo zdihovanje zapuščenega
 8 II |     pozdravljali Marka: sonce, polja in gozdovi. Marko se jim
 9 III|  izobilici? Pa mi piše oče: Ne polja ni več, ne senožeti, ne
10 III|      so bila najbolj rodovitna polja, njegove najbolj sočnate
11 III|      in zaspane, na opustošena polja, kakor živino. Ni bilo več
12 III|      ne bila njegova, ne kosca polja, ki ga ni bil ugrabil; ne
13 IV |       bil ugrabil, tam so naša polja, naše senožeti, naši gozdovi;
14 IV |  spanju tudi moje hiše, mojega polja in moje senožeti in, ko
15 IV |    lini in gledal na prostrana polja in na senožeti. ~-- Hej,
16 IV |        To so naši domovi, naša polja, naše senožeti in naši gozdi.
17 V  |   Vesel je bil svežega mladega polja, ki se je bilo šele komaj
18 V  |   bogato so rodila takrat naša polja -- neobdelana in nerodovitna
19 V  |   omeglelimi očmi je gledal na polja, na travnike. Tam je ležala
20 VI |       sem ga prodal. Prostrana polja so bila moja, bujne senožeti;
21 VI | njegovi pesmi, zapela so jasna polja, iz razora se je vzdignil