Part

 1 II |       pokrižala in je vzdihnila globoko. ~"Kaj boš zdaj? Ostani
 2 II |      Razkoračen je stal kmet in globoko sključen. Ni imel motike
 3 II | preleknil v senu, zavzdihnil je globoko. ~"Tudi jaz bi za njim,
 4 II |        dolina je ležala v megli globoko pod njim. ~Sonce je zasijalo
 5 II |   pošteni ljudje?" ~Neznanec je globoko zavzdihnil. ~"O človek krščanski,
 6 III|      kraljevski kroni in skriva globoko v srcu to predrzno pohlepnost,
 7 III|     potili na polju, so klonili globoko trudni život in strmeli
 8 III|         nevesti, poklonil se je globoko, zgrudil se je na kolena
 9 IV |       in gole noge so krvavele. Globoko mu je klonila glava, ko
10 IV |      Krčmarjevo kesanje ni bilo globoko; kakor iz zrahljane prsti
11 IV |        ki spi zdaj še v noči in globoko v srcu. ~Popotnik je sedel
12 IV |         na velikem stolu, glavo globoko nagnjeno nazaj, roke na
13 V  |      prsti je puhtel bel sopar, globoko je sopla nasičena, odpočita
14 V  |         pred njim trepetajoč in globoko upognjen, kakor nadložen
15 V  |       Teta Agata je zavzdihnila globoko. ~"O Marko, kako bi ne bil
16 VI |         starec in je zavzdihnil globoko. "Blagor ti, ki so še zdrave
17 VI |          Omahoval je, klonil je globoko; dospel je do razora, do
18 VI |        slonelo dvoje vojščakov. Globoko na prsi sta povešala glavo,
19 VI |      kamena: trd in nepremičen, globoko v tla ukopan; vlaga ga je
20 VI |    dolge meče, klonili so glave globoko na prsi; tiho so stali,
21 VI |    kraljem; priklonil se je bil globoko, klobuk je držal z obema