Part

 1 I  |        lomil kruh, pa se je ozrl nenadoma in je poprašal: ~"Kaj bi
 2 I  |        je dremal. Tedaj pa se je nenadoma zdramil in je pogledal proti
 3 II |         glavo in je zaprl okno. ~Nenadoma se je Marko zdramil, gledal
 4 II |        hlad, v srce pa je prišla nenadoma sveža in pogumna radost.
 5 II |          pride kdaj naproti, kar nenadoma; svet je velik. O Marko,
 6 III|   veselem življenju, so spoznali nenadoma vse nadloge in težave svojih
 7 III|          in zdihuje, se mu zazdi nenadoma, da je začul mehàk vzdih
 8 III|     lepota neveste in vino mu je nenadoma zašumelo v glavi. Sedel
 9 IV |        je utonila za zmerom. Ali nenadoma se je zdrznil, kakor da
10 IV |          trepetajoče bele vešče. Nenadoma so ugasnile; ugledale so
11 IV |          ranjene duše zdihujoča, nenadoma tako prešerna, iz zmagoslavnega
12 IV |         bled in ukazujoč; bil je nenadoma za glavo večji od vseh in
13 IV |          njegove oči bi ugledale nenadoma silno strahoto: S kosami
14 IV |          Matjaževe besede, če bi nenadoma ugasnila sveta nebesa, ki
15 IV |        ko se mu je odprl na čelu nenadoma rdeč studenec in je lil
16 V  |      dale mnogo opravila, oči so nenadoma oživele in so se svetile
17 V  |            je pozdravil Marko in nenadoma mu je šinilo mimo oči kakor
18 V  |         Še so se poznale rane in nenadoma so zakrvavele. ~"Ostani,
19 VI |        čudno pot. Noč se je bila nenadoma zjasnila, bukova debla so
20 VI | koprnenje, ti nedosegljiva, tako nenadoma, po nevrednem dosežena.