Part

 1 I  |        bile duri in na pragu je stal Markov oče v dolgem kožuhu,
 2 I  |    kožuhu, črno kučmo na glavi. Stal je tam in je gledal Marku
 3 I  | zaklical Marko. "Krčmar, kdo je stal pravkar na pragu?" ~"Kaj
 4 II |        je postal. Razkoračen je stal kmet in globoko sključen.
 5 II |       Čemu me biješ?" ~Marko je stal in je gledal. ~"Kako jo
 6 II |       in kakor v belem ognju je stal kozolec. ~Popotnik je obstrmel
 7 III|   nastopila je dolga pepelnica. Stal sem tam, kakor otrok v pustinji;
 8 IV |     prazna in tiha. Popotnik je stal na cesti in ni vedel kam;
 9 IV |         starca; prišel je in je stal na pragu in se je čudil. ~--
10 IV |      mogoče povedati. Če bi bil stal človek ob oknu in bi poslušal,
11 IV |     luči so zasijale. ~Godec je stal pod gradom, v senci kostanja,
12 V  |   razcapanega in ubogega, ki je stal pred njim trepetajoč in
13 V  |         ociganil? Glej, zdaj bi stal tam na pragu Ali paša, bradati
14 VI |       ni več sklenil. ~Marko je stal kakor ob božjem čudu, odkril
15 VI |         je svetlikala bela luč. Stal je na pragu in hlad mu je
16 VI |         dolgo po svetu." ~Ko je stal in ugibal, so se privadile
17 VI |         tistega vojščaka, ki je stal na desni strani. ~"Ne zameri,
18 VI |       še trepalnic ni vzdignil, stal je kakor iz kamna. ~"Ni
19 VI |    kodrih; spala sta. ~Marko je stal pred kraljem; priklonil