Part

 1 I  |    Markovega srca je izginila žalost. ~Napravil je veliko pojedino,
 2 I  |      sedmino. Lotila se ga je žalost. ~"Tako sem spoštoval očeta
 3 I  |      in besede njegove!" ~Ali žalost ni bila globoka in tudi
 4 I  |        Spet se ga je polotila žalost, bila pa je še manj globoka
 5 I  | popival in kartal, da je bila žalost in sramota. Najprvo je zapravil
 6 I  |   sklenil, je bila mahoma vsa žalost pri kraju. Pil je in je
 7 II |       sebi in svojemu rodu na žalost: kakor list, ki pada z veje
 8 II |    sleparji!" ~In obšla ga je žalost, tako globoka, velika. ~"
 9 II |    zamolklo. Se težja je bila žalost v njegovem srcu. ~"Kaj bi
10 II |       se je razjokal, je bila žalost rahlejša, kesanje se je
11 III|      in prepevali, da je bila žalost in sramota. Celo župan sam
12 III|      Kako nespametna je tvoja žalost, o Milena! Čemu se je trudil
13 IV |     nego petdeset let. Kakšna žalost te je doletela in kakšna
14 IV |     nadaljuj svojo pot, zakaj žalost in puščoba je tukaj. ~Ali
15 V  |   daljni spomin, kakor sladka žalost se je zgenilo v Markovem
16 V  | razorani, razkopani obraz; le žalost in samota bo orala zdaj
17 VI |       glavo v dlani in velika žalost je bila na njegovem obrazu. ~"