Part

 1 I  |      tudi kmet na njivi ga je slišal in je vzdignil pest. ~"Ej,"
 2 II |     na nebu vešča roka božja; slišal je glas od holma, iz mraku,
 3 II |   svojem pravem gospodarju!" ~Slišal je Marko šumenje gozda iz
 4 II |   pozdrav. Vse to je videl in slišal in je bil vesel. ~Tako je
 5 II |        ki nisem vreden, da bi slišal tvoj glas. Noč je zunaj
 6 III| paralo srce človeku, ki jo je slišal. Gozd je šumel in iz šumenja
 7 IV |     Bog je hotel. Kaj še nisi slišal o Matjaževih časih, ko je
 8 IV |     pomolil bom, da Bog še ni slišal take molitve. Ali paša moži
 9 IV |     je bila polna. Kdor jo je slišal, je pomislil na svojo mladost
10 IV |    debeli baron! Do gozda sem slišal njegove glasne požirke in
11 IV |       prosil Ali paša in tudi slišal ni, ko je govoril popotnik. ~--
12 IV |   gozdi. Dopolnil si! ~Nič ni slišal Ali paša in tudi čutil ni,
13 V  | besede, ki jih prej nikoli ni slišal -- leglo mu je na dušo kakor
14 V  |       je zgodilo, teta Agata? Slišal sem nocoj, ne v sanjah,
15 V  |      bi moje srce!" ~Marko ni slišal njenih besed, njenih ran
16 VI |       kakor iz kamna. ~"Ni me slišal," je pomislil Marko, "in
17 VI | velikem dnevu, on pa je ne bo slišal; jezdil bo mimo kralj Matjaž