Part

 1 I  |     poldnevu, ko se ne gane veter. In njegova duša je bila
 2 I  |    se bili, kakor da bi bil veter zapihal mednje. ~"O prekanjeni
 3 II |   odgrinjajo. Močen, hladen veter piha od hriba, snopje pošumeva
 4 II |     bi mi bil kmalu odnesel veter." ~Marko je pil in ni ga
 5 II |  Zapihal je lehàk, prijeten veter, prijetne misli so prišle
 6 III| ramah, klobuk mi je odnesel veter. Tako je vse prav in kakor
 7 III|     napotil, kamor je pihal veter. ~Romal sem po svetu dolge
 8 III|    je utolažilo. Zapihal je veter, oblaki so se razmeknili
 9 IV |  odprte duri je pihal mrzel veter. Ali paša se je hotel vzdigniti
10 V  |    so trudne, objokane oči. Veter je bil odpahnil okno, stresal
11 V  |     kakor to poslednjo noč. Veter je pihal skozi izbe, odpiral
12 V  |    oblaki so mu kazali pot, veter je ukal preko doline in
13 V  |   Hitreje so bežali oblaki, veter je klical, že je klicalo
14 V  |   in je stopil v noč, mrzel veter mu je pljusknil v obraz. ~"
15 VI |   me osleparil, ti prešerni veter, ko si potrkal na okno ter
16 VI |      v kateri smeri ga nosi veter in da ne bo z burjo na južno