Part

501 VI |               odrešenik, da te motim v prijetnem spanju. Našel
502 VI |         izneveril. Ni ga srca, ki bi v teh žalostnih in bridkih
503 VI |            vojščaki so stali ob zidu v dolgih vrstah in so molčali. ~
504 VI |          zaupamo nate in se tolažimo v teh bridkih časih ob mislih
505 VI |              se je svetilo, oblečeno v kamen. ~"Umrl!" je vzkliknil
506 VI |          sključena ciganka, oblečena v cunje. Njene roke so bile
507 VI |             milobno, kakor še nikoli v življenju. Zgodilo se je
508 VI |        nebeško čudo: zašumel je gozd v njegovi pesmi, zapela so
509 VI |        brezkončnemu nebu, zakoprnela v brezkončno daljavo. Trudna
510 VI |          Velik umetnik je bil, ampak v primeri s tabo je bil slepar
511 VI |             Bog pa se nas je usmilil v tej žalosti in nam je poslal
512 VI |           več izpregovoril, legel je v travo in je premišljeval
513 VI |         koprnenja, romal, nesrečnež, v kolobarju, da stojim zdaj
514 VI |             oči poslednji počitek!" ~V grenki žalosti je prejokal
515 VI |             Marko dan, gozd je tonil v zgodnji mrak. Tedaj je zašumelo
516 VI |         življenje in kmalu jo zaluči v plamen božja roka. V oči
517 VI |          zaluči v plamen božja roka. V oči ti bom gledal, ti lepa
518 VI |          rajši in objemi, nama obema v tolažbo in radost. Saj tudi
519 VI |             silen ogenj se je razlil v njegovo telo, v njegovo
520 VI |            je razlil v njegovo telo, v njegovo kri, visok plamen
521 VI |            in je razsvetlil mrak. In v svetlem mraku sta se poljubila,
522 VI |           bila!" ~Vse se je zjasnilo v njegovi duši. Na jasi pred
523 VI |             duši. Na jasi pred njim, v luči plamena, je bilo razprostrto
524 VI |            in materi, on pa je živel v tvojih očeh in je živel
525 VI |              tvojih očeh in je živel v najini ljubezni in v mojih
526 VI |           živel v najini ljubezni in v mojih pesmih in v mojem
527 VI |        ljubezni in v mojih pesmih in v mojem srcu in bo živel večno