Part

 1 I  | pomladanski dan, sonce se vozi po nebu! ~"Greh je žalovati ob takem
 2 II |      zvezde, ki jih je vžigala na nebu vešča roka božja; slišal
 3 II |           prsi, kipelo, puhtelo k nebu, po soncu koprneče. V tla
 4 II |           še ta zemlja, kipeča, k nebu koprneča, bi kralju Matjažu
 5 II |        zemlja, kipeča, puhteča, k nebu hrepeneča, bi rada k njemu.
 6 III|          zdihoval in gledal proti nebu, tihemu, z belimi zvezdami
 7 IV |         krešejo, prasketajo proti nebu rdeče iskre, proti nebu
 8 IV |           nebu rdeče iskre, proti nebu bijejo ostudne kletve. Okna
 9 IV |          Črni oblaki so bežali po nebu, na vzhodu je vstajala krvava
10 V  |         je sijalo sonce visoko na nebu. Vstal je, pomel si je oči
11 V  |       mesečina je bila razlita po nebu. ~"Lepo bi bilo romati ob
12 V  |       sivi oblaki so se podili po nebu. ~"Čas je!" je pomislil
13 VI |            zakaj sonca ni bilo na nebu in tudi oblaka ne, ki bi
14 VI |       vzkipela proti brezkončnemu nebu, zakoprnela v brezkončno
15 VI |           srce? Spuhtelo je proti nebu brez sledu. To življenje,
16 VI |           plamen je švignil proti nebu in je razsvetlil mrak. In