Part

 1 II |    gospodar, prišli so v krčmo kmetje. Gospodar je izpraznil kozarec,
 2 II |        v dolini. ~Tiho so pili kmetje; tudi njih obrazi so bili
 3 II |   vsega zadosti. ~Razšli so se kmetje, vas je utihnila. Od očrnelega,
 4 II |      in ne bo več nikoli"; tam kmetje: izpod suhe, razpokane prsti
 5 III|   blagoslovljeni, da so živeli kmetje brez velikih skrbi in nadlog;
 6 III|  nemški baron; zató so mu dali kmetje turško ime, ker krščanskega
 7 III| obresti je grmadil na obresti. Kmetje so bili bolj njegovi nego
 8 III|       bila spet polna do vrat, kmetje so klečali in so se trkali
 9 III|       videl, kako so se potili kmetje na njegovem polju in srce
10 III|    čudežne gosli, so obstrmeli kmetje v dolini in so se odkrili,
11 III|     grada, da je bila sramota. Kmetje, ki so se potili na polju,
12 III|  samoti. Zakaj pa mi tlačanijo kmetje, da bi ne živel, kakor se
13 IV |       in tako vam je zatonil. ~Kmetje so povesili glave; prezgodnji
14 IV |      vreča, debeli graščak. -- Kmetje, bratje! -- Cepec na plešo,
15 IV |       je zaspal. Spali so tudi kmetje, ležali so v blatu in vinu,
16 V  |        vsa tiha in neprijazna. Kmetje so delali na polju; v raševino