Part

 1 I  | globoka in še bolj kratka nego kdaj poprej. ~Pogledal je skozi
 2 I  |   mojih konj, ki vesta vselej, kdaj imata zadosti! Pa povej
 3 I  |       in niso mogle nikamor. ~"Kdaj pa je šlo vse? Kam je šlo?
 4 I  |    Marko, koliko si že dolžan? Kdaj boš pa plačal?" ~Marko je
 5 I  |       vzkipel. ~"Kaj sem te že kdaj osleparil, da me terjaš?" ~"
 6 I  |     Ampak jaz bi le rad vedel, kdaj boš plačal, Marko!" ~"Le
 7 I  |       skrbi! Bom že plačal!" ~"Kdaj?"  "O ti muha sitna, ti!
 8 II |       Krčmar se je zasmejal. ~"Kdaj so bili tisti časi? Kdaj
 9 II |       Kdaj so bili tisti časi? Kdaj se je izneverila zemlja?" ~
10 II |         Kdo ve, če mi ne pride kdaj naproti, kar nenadoma; svet
11 III|   lepši in še bolj veseli nego kdaj. Takrat da se povrnejo,
12 IV |      ne voda, človek ni videl, kdaj jih je zaslišal in kje;
13 VI |       kje si, kralj Matjaž, in kdaj napoči tvoj veliki čas?
14 VI |     pot jim teče po obrazu. O, kdaj že ni bilo sladkega potu
15 VI |     storil, ali pa vsaj povej, kdaj napoči tvoja ura, zato da
16 VI |         ne odkod da prideš, ne kdaj; saj ni treba, da bi vedeli,