Part

 1 III|     Roka daleč od roke, daleč ustnice od ustnic, srce umira od
 2 III|       ne bodo združile najine ustnice. ~-- Kako nespametna je
 3 III|       se bodo združile najine ustnice. ~Tako sta se menila vso
 4 III|     bi se mu nasmehnile njene ustnice. Hodila je med njimi kakor
 5 III| visele mrtvo ob životu, njene ustnice se niso genile, ali njeno
 6 III|      so vzcvetele rože, rdeče ustnice so se smehljale. ~-- Pozdravljen,
 7 IV |   zasmehljivo so se mu napele ustnice, če se je spomnil na neumne
 8 IV |    odprte in so gledale belo. Ustnice pa so se smejale tako prešerno
 9 IV |       je vstal, si je obrisal ustnice z dlanjo, ozrl se je naokoli
10 VI |      in resne so bile njegove ustnice. Marko je iztegnil plaho
11 VI |       kameneno plastjo; mlade ustnice, še zmerom polne, so se
12 VI |   kadar te pozove?" ~Oprodove ustnice so se smehljale, zgenile
13 VI |      in radost. Saj tudi moje ustnice koprne po tvojih in obrisala
14 VI | vabile, koprnele njene kipeče ustnice. ~Marko je vztrepetal; silen