Part

 1 I  |           Toda sredi kesanja in žalosti je začutil žejo in takoj
 2 I  |         bi se vdajal kesanju in žalosti preko mere. Komaj so se
 3 II |         bilo v njegovem srcu ne žalosti, ne kesanja. Prostran je
 4 II |      Kako sem bil bebec v svoji žalosti, budalo v svojih skrbeh!
 5 III| streznili ter si pulili lase od žalosti in obupa. Ali paša, zapeljivec
 6 IV |       je stisnilo srce od čudne žalosti. ~-- Kako, da me ne poznaš?
 7 IV |         bilo njegovo srce, brez žalosti in brez strahu. Pisana je
 8 V  |         se brez slovesa in brez žalosti in zaukaj, ko bo zajokala
 9 V  |         majka, ne občutim tvoje žalosti. Tako neusmiljena je tvoja
10 VI |          da mi srce ne oboli od žalosti in obupa!" ~Tako je tožil
11 VI |         se nas je usmilil v tej žalosti in nam je poslal tebe, godca
12 VI |         zdaj izžeto, kesanja in žalosti trudno moje srce, sem ostavil
13 VI |   poslednji počitek!" ~V grenki žalosti je prejokal Marko dan, gozd