Part

 1 I  |       Sosed pa mu ni odgovoril. Tiho je šel mimo njega, s povešeno
 2 I  |      razcapanega, kakor je bil. Tiho, po prstih se je plazil
 3 I  | izpregovoril besede. Nato so se tiho zaprle duri. ~"Krčmar!"
 4 II |         žarelo polje v dolini. ~Tiho so pili kmetje; tudi njih
 5 II |      neba je ugasnila. ~"Hej!"  Tiho je bilo na svislih; še seno
 6 III|    plameneči v mesečini. ~-- Le tiho, tiho, godec moj, da naju
 7 III|        v mesečini. ~-- Le tiho, tiho, godec moj, da naju ne sliši
 8 IV |  prikazal človek na beli cesti. Tiho je bilo kakor na pokopališču.
 9 IV |        še sonce samo je umiralo tiho za goro. Le od daleč, tam
10 V  |        Polje je bilo tam, ampak tiho, udušeno, neobdelano in
11 VI |       srce, čuden strah. ~"Tako tiho je, še sopenja ni čuti.
12 VI |       so glave globoko na prsi; tiho so stali, poluzaprte oči