Part

  1 I  |          je minilo in spodobi se, da povabim sosede in prijatelje
  2 I  |       omeglile, se mu je zazdelo, da ga je nekdo narahlo potrkal
  3 I  |           omahovaje in so trkali, da je lilo vino na mizo, na
  4 I  |           Ali sem vas zato vabil, da bi se stepli ob moji sedmini?" ~
  5 I  |         premisleku se je spomnil, da mu je umrl oče in da je
  6 I  |     spomnil, da mu je umrl oče in da je obhajal sedmino. Lotila
  7 I  |          polje! Lepa reč bi bila, da bi delal ponoči, podnevi
  8 I  |           mu je bilo tako pogodi, da je pokušal do večera. ~"
  9 I  |       razleteli so se bili, kakor da bi bil veter zapihal mednje. ~"
 10 I  |           In tedaj se je zgodilo, da je prišel vihar ob belem
 11 I  |        cigani, popival in kartal, da je bila žalost in sramota.
 12 I  |           odkod si in čigav, zato da bom vedel, kje naj te odložim!" ~
 13 I  |         to, na ono. ~"Pili smo... da... in kartali --" ~In kaj
 14 I  |         Tak potepuh je bil Marko, da še svojega kozolca ni poznal
 15 I  |         Toda Marko ni bil človek, da bi se vdajal kesanju in
 16 I  |           pa si se klatil, Marko, da te ni bilo tako dolgo na
 17 I  |   odgovarjal Marko in ni povedal, da je bil zapravil na Hrvaškem
 18 I  |     svojem srcu in srečen je bil, da je imel pred seboj še vso
 19 I  |  polnočnici, se je tako opotekal, da je napravil komaj deset
 20 I  |       hude sanje. Zdelo se mu je, da roma sam po blatni cesti,
 21 I  |           travnikom gozd -- kakor da bi mu bila povodenj odplavila
 22 I  |           prihajali malopridneži, da so pili za njegov denar,
 23 I  |           in goljufi-kvartopirci, da so ga obirali po cigansko.
 24 I  |          Marku in ni ga bilo mar, da so se ga ogibali vsi krščanski
 25 I  |         in tako tudi ni pomislil, da ima dno celo največji sod. ~
 26 I  |           je odhajal Marko, kakor da bi ga bil kdo udaril po
 27 I  |         ni sanjalo. Poizkusil je, da bi premislil vse lepo počasi
 28 I  |        bilo zemlje veliko; polje, da ni bilo lepšega v vasi,
 29 I  |        kje je vse? Ali je mogoče, da bi bil zapravil vse to en
 30 I  |            kaj sem podpisal! Samo da sem imel v pesti denar!"
 31 I  |         je zdaj in pusto -- kakor da bi bili odnesli pravkar
 32 I  |          Ampak mislil sem si pač, da prideš nekoč na upanje.
 33 I  |       stresel nad mano! Treba je, da mi pokaže, koliko sem mu
 34 I  |        koliko sem mu dolžan, zato da bom vedel, če me ni osleparil!
 35 I  |        pred njim, zdelo se mu je, da se mu smejejo v obraz. ~"
 36 I  |         bila, Marko pa ni mislil, da bi šel pogledat na polje. ~"
 37 I  |           upanje in je bil vesel, da mu ni bilo treba na polje. ~
 38 I  |         sem te že kdaj osleparil, da me terjaš?" ~"Kaj bi me
 39 I  |         Zato, Marko, ker pravijo, da si že precej na koncu." ~"
 40 I  |           že zadosti pil, čas je, da začneš delati -- potepaš
 41 II |        Čemu bi bilo človeku srce, da ni upanja v njem? ~Zagodel
 42 II |       njem? ~Zagodel si je Marko, da bi mu ne bilo dolgčas. Oziral
 43 II |     prijetno in lahko mu je bilo, da ni čutil nog. Časih je srečal
 44 II |         prav tako mrko bi gledal, da mi nisi pomagal do življenja,
 45 II |      zaspal in smrčal tako močno, da se je razlegalo v dolino.
 46 II |        postelje, o! Še suknje ne, da bi se ogrnil, o! Pa stoji
 47 II |           starem. Toča je pobila, da ni ostalo ne bilke več,
 48 II |           je porušil vihar, kakor da bi ga z britvijo obril in
 49 II |         prijetnim občutkom, kakor da bi se kopal v mlačni vodi. ~"
 50 II |     gledal je srepo predse, kakor da bi sanjal naglas. Poslušali
 51 II |           je čudno zgenilo, kakor da bi mu bil kdo rekel: Saj
 52 II |       povodnji. Kmet je pridelal, da ni vedel kam s pridelki,
 53 II |           je bilo pri srcu, kakor da bi umrlo vse njegovo upanje
 54 II |           njegovo upanje in kakor da bi umrl on sam, če bi bil
 55 II |          umrl. Zapisano je dalje, da se je razmeknila gora na
 56 II | razmeknila gora na njegov ukaz in da je stopil vanjo s svojimi
 57 II |            Udaril je z vso močjo, da se je razškropila v kaplje
 58 II |          prst. Suval je z nogami, da so letele kepe preko brazd. ~"
 59 II |            Kaj res misliš, Marko, da ni umrl?" ~"Ni umrl." ~Hlapec
 60 II |         je udaril zemlji v obraz, da so ga oškropile sive kaplje,
 61 II |  pravljico in se napoti v sanjah, da poišče ptico zlatoperno. ~
 62 II |           proseč, obupajoč. Kakor da je zacvilil v samoti lačen
 63 II |          zdaj kriči starec, pa ne da bi bil šel, ko je bil čas." ~"
 64 II |          zaril v seno, pa bi rad, da bi se še jaz!" ~Pospešil
 65 II |         izvil samoten glas, kakor da bi bil kdo narahlo potrkal
 66 II |   odzdravljal prijazno. Videl je, da mu sije sonce tako lepo
 67 II |            kakor drugemu nikomur, da prepeva polje pesmi, zložene
 68 II |       zložene samo njemu na čast, da šume in se priklanjajo gozdovi
 69 II |        pozabil v svoji nespameti, da sem se bil napotil k njemu.
 70 II |    visokega črnega človeka, kakor da bi bil zrastel iz tal. V
 71 II |         ob tako poznem času, tako da ne morejo spati pošteni
 72 II |        grešnika, ki nisem vreden, da bi slišal tvoj glas. Noč
 73 II |         mi potoži svojo bolečino, da ti bo laže pri srcu." ~Zabliskalo
 74 III|          izpregovoril: ~"Kdo sem, da klečiš pred mano? Nisem
 75 III|           mano? Nisem izpovednik, da bi se mi izpovedaval in
 76 III|           bi se mi izpovedaval in da bi ti dajal odvezo. Postelji
 77 III|       Nocoj sem ubog in razcapan, da bi me še cigani ne marali
 78 III|             je vzkliknil Marko. ~"Da, in vsega sem imel v izobilici.
 79 III|           ni trajalo dolgo; kakor da bi trenil, so minila nebesa.
 80 III|       ostala je prazna hiša, zato da ne umrjem na cesti; star
 81 III|        moj veseli predpust, komaj da sem se dobro zavedel. In
 82 III|          nekoč, ni še dolgo tega, da sem se ponoči zdramil, kakor
 83 III|          se ponoči zdramil, kakor da bi me bil kdo po imenu poklical. ~
 84 III|          Jaz pa sem vedel takrat, da je moj oče umrl in da me
 85 III|     takrat, da je moj oče umrl in da me je klical ob smrtni uri.
 86 III|       napotil čez gore in doline, da pomolim ob grobu svojega
 87 III|     zelenimi okni. Tako je stala, da se je grela v soncu od zore
 88 III|         se sklonil še niže, kakor da bi mu bil zapel nad hrbtom
 89 III|           od Boga blagoslovljeni, da so živeli kmetje brez velikih
 90 III|     izpremenilo. ~Navada je bila, da so sedeli v krčmi samo ob
 91 III|        noč. Nikoli se ni zgodilo, da bi vriskali in razgrajali
 92 III|     pijanci opolnoči po vasi, ali da bi ležali zjutraj po jarkih
 93 III|           in sredi ceste, namesto da bi šli na polje. Komaj pa
 94 III|         je bila vsa dolina, kakor da bi jo bil zlodej obsedel.
 95 III|    izobilici. Polje je rodilo, ne da bi se kdo zmenil zanj, vino
 96 III|         In mešetar je prerokoval, da tistih časov ni za zmerom
 97 III|           za zmerom konec, temveč da se povrnejo, še lepši in
 98 III|          veseli nego kdaj. Takrat da se povrnejo, kadar bo zakraljeval
 99 III|        kakor prasci in prepevali, da je bila žalost in sramota.
100 III|        toliko naspal in streznil, da je mogel v krčmo. Župnik
101 III|          taki časi so bili, kakor da je bil prišel v deželo sam
102 III|          za slabo kislico; toliko da jim je pustil dušo, in še
103 III|         od kesanja tako oslabeli, da se jim je vrnila v kri pristna
104 III|          paši je prišlo na misel, da si je postavil na prisojnem
105 III|         ter klonile v pasu, kakor da bi jim pel nad hrbtom valptov
106 III|        kakor je v knjigah pisano, da zatemni sonce, kadar se
107 III|           in tako prečudno nežna, da jih je morala skrivati vročemu
108 III|         Zgodilo se je nekega dne, da je prišel v tisto faro Bog
109 III|       imeniten v svoji umetnosti, da ga je Ali paša takoj povabil
110 III|           in so se odkrili, kakor da bi bili zaslišali božji
111 III|         je bila njegova ljubezen, da so mu obledela in upadla
112 III|       upadla lica še tisto uro in da so mu palile oči krvave
113 III|         napraviti mehko posteljo, da bi prenočil godec v gradu;
114 III|    zdihuje, se mu zazdi nenadoma, da je začul mehàk vzdih iz
115 III|           iz noči, od neba, kakor da bi bila zavzdihnila zvezda. ~
116 III|         Le tiho, tiho, godec moj, da naju ne sliši moj oče. Stopi
117 III|         sliši moj oče. Stopi tja, da vidim tvoj obraz v mesečini.
118 III|        Milena! ~-- Stopi v senco, da te ne vidi moj oče. O Milan,
119 III|           pregrešnih oči do tebe, da bi te ne razžalil s svojo
120 III|         predrzno pohlepnost, zato da bi ga ne doletela zaslužena
121 III|         dobrotljivo in usmiljeno, da mi je, beraču, samo ponudilo
122 III|         se je trudil ročni vrvar, da je spletel vrv, čemu je
123 III|       čemu je tesal pridni tesar, da je stesal lestvico? Pripravi
124 III|         tako žalostno in milobno, da se je paralo srce človeku,
125 III|      svojat, ki je zato na svetu, da je in pije in se iz Boga
126 III|         je bilo, veselo in bučno, da svet še ni videl takega.
127 III|         se opotekali okoli grada, da je bila sramota. Kmetje,
128 III|       snubcev ni bil tako srečen, da bi se bile ozrle nanj njene
129 III|         oči, nobeden tako srečen, da bi se mu nasmehnile njene
130 III|         sem bil -- je pomislil -- da sem dremal tak dolgo v tej
131 III|           pa mi tlačanijo kmetje, da bi ne živel, kakor se spodobi
132 III|          Ali paša se je domislil, da je veselje brez ženske komaj
133 III|          začelo se je pohujšanje, da nikoli takega. Milena je
134 III|      pijanci in počeli take reči, da jih še popisati ni mogoče. ~
135 III|        pozabil tudi Ali paša sam, da je treba iskati leka za
136 III|          tako težko in zavozlano, da ti ne morem odgovoriti nanje
137 III|          in zamišljeno. ~-- Zakaj da ne sedim doma? ~-- Res,
138 III|     smejal grohotoma. ~-- Stavim, da nobeden izmed vas, mojih
139 III|      visiš tam tako klavrno, a ne da bi predel pravde ter nagajal
140 III|           Tedaj pa se je zgodilo, da je skočil izza mize pijani
141 III|     dlanjo po čelu s toliko silo, da se je slišalo v dolino.
142 III|          tega dogodka tako vesel, da je takoj ukazal poklicati
143 III|           Odpri oči, Milena, zato da boš videla svojega ženina.
144 III|       Baron Peter se je vzdignil, da bi se poklonil, toda opotekel
145 III|           Ali paša se je namenil, da napravi svoji hčeri tako
146 III|         Povabil je toliko svatov, da je bil grad pretesen zanje.
147 III|           z vsemi grehi obložena, da se Bogu usmili. Ob času
148 III|       Njen obraz je bil tako bel, da se nič več ni razločila
149 III|            kako koprne moje roke, da te sprejmejo, objamejo.
150 III|         Baron Peter ni bil vesel, da ga ni pozdravila nevesta
151 III|          dodobrega upijanil, tako da je popolnoma pozabil, čemu
152 III|            Stavim, dragi moj zet, da še nisi videl neveste s
153 III|         od Boga iz nebes poslana, da bi se spokorili in izpreobrnili
154 III|    usmiljeno in mu ponudila roko, da jo je poljubil; nato sta
155 IV |          prišel iz daljne dežele, da bi pomolil ob grobu svojega
156 IV |          Poznalo se je popotniku, da je bil prišel iz daljnodaljnih
157 IV |           zamolklo šumenje, kakor da bi popivali črni pogrebci. ~--
158 IV |          temnega. Hodil je, kakor da bi nosil križ na rami in
159 IV |       Mimo popotnika je hotel, ne da bi se ozrl nanj in ne da
160 IV |          da bi se ozrl nanj in ne da bi ga pozdravil. Popotnik
161 IV |          čudne žalosti. ~-- Kako, da me ne poznaš? Mojega očeta
162 IV |           krajev. Leta so minila, da nisem videl svoje rodne
163 IV |         zemlje. Zdaj pa prihajam, da pomolim ob grobu svojega
164 IV |     svojega očeta. ~-- Blagor ti, da nisi doživel strahote in
165 IV |           S plahimi koraki, kakor da bi se bal zbuditi bolnika,
166 IV |         grudi. Hotela je mimo, ne da bi se ozrla na popotnika
167 IV |          ozrla na popotnika in ne da bi pozdravila. Popotnik
168 IV |          bi vas ne bile spoznale, da vas ni spoznalo moje srce. ~
169 IV |     Gregor? ~-- Iz daljne dežele, da pomolim ob grobu svojega
170 IV |       huda nesreča vas je zadela, da se je tako brž postaralo
171 IV |        brž postaralo vaše telo in da se vam roke tako tresejo? ~--
172 IV |        vedel kam; zdelo se mu je, da je zapisano nad vratmi:
173 IV |   poglejte! Kakšen greh vas teži, da gledate v tla kakor razbojnik? ~
174 IV |          postarali, krčmar, komaj da sem vas še spoznal. Vsa
175 IV |     dolina se je postarala, kakor da je v jadrnih urah preživela
176 IV |   prihajaš? ~-- Iz daljne dežele, da pomolim ob grobu svojega
177 IV |           ni imel, niti hleva ne, da bi bil legel med živino,
178 IV |      doživel. Sramota mojim očem, da sem jih videl, sramota moji
179 IV |            sramota moji starosti, da sem jih doživel! Ampak,
180 IV |     nenadoma se je zdrznil, kakor da je bil ugledal ob oknu grozoten
181 IV |          je bilo tako strahovito, da bi ne verjel, če bi ti popisaval
182 IV |       tako razcunjano in umazano, da se Bog nekoč ne bo ozrl
183 IV |   Popotnik je popil vino in komaj da je rekel lahko noč; gospodovalen
184 IV |       lini, ki je bila tako ozka, da je komaj vteknil glavo skoznjo.
185 IV |  zmagoslavnega upanja vriskajoča, da se je krčilo srce in je
186 IV |            Popotniku se je zdelo, da ga nekdo kliče in da ga
187 IV |       zdelo, da ga nekdo kliče in da ga tolaži. ~-- Nič se ne
188 IV |        kralj Matjaž te je poslal, da kaznuješ hudodelca, ki je
189 IV |             In popotniku je bilo, da zdihuje rodna zemlja iz
190 IV |           o zemljica, prišel sem, da te odrešim! ~In je legel
191 IV |         storiti? ~Zasmejal se je, da so se stresla okna in se
192 IV |          me bil ostavil na cesti, da bi prespal svojo pijanost;
193 IV |        vteknil v hlev med živino, da mu služim do smrti. -- Jaz
194 IV |  Poslušali so in vsi so spoznali, da se bliža ura velike groze,
195 IV |          je dihal od njega, kakor da bi bil iz samega ledu njegov
196 IV |       Nikomur ni prišlo na misel, da bi se pokrižal ter se rešil
197 IV |           sam, zatorej blagor mu, da veruje v odrešenika. ~Premišljeval
198 IV |           snubec, zalučil na tla, da se je razdrobil v tisočero
199 IV |       nežni roki? O, ali pa morda da celo tista lepa tuja roža
200 IV |    prezgodnjem grobu. Prišel sem, da pomolim ob tvoji gomili;
201 IV |           gomili; in pomolil bom, da Bog še ni slišal take molitve.
202 IV |         napravim ti matjaževanje, da ga boš v grobu vesel. ~Tako
203 IV |     toliko vere v tvoji ljubezni, da bi čakala name z veselim
204 IV |       bilo ljubezni v mojem srcu, da ni bilo za vero nič več
205 IV |          tako blizu je bil baron! Da nisi prišel nocoj, o godec,
206 IV |          lepo od očeta in ženina, da ne bo hudega spomina po
207 IV |         se zavij, gorko se odeni, da ti ne bo mraz, ko bova jezdila
208 IV |   poslednjikrat prag njegov. Zato da ti ne bo srce težko in da
209 IV |         da ti ne bo srce težko in da te ne bo strah. Zdaj pa
210 IV |         ustnicami pozdravi svate, da jim osladiš poslednjo uro,
211 IV |         obljubil. Zdaj prihajamo, da podelimo s tabo; po svoj
212 IV | razprostrl je roke in je požiral, da se Bogu usmili. Ko je vstal,
213 IV |                Ni lepo, Ali paša, da nam kuriš o svetem Jakobu! ~
214 V  |          v sanjah se mu je zdelo, da se ziblje pred njim bradat
215 V  |         sanje. Na slami se pozna, da je ležal tam človek. No
216 V  |      časih rad in žlahtnega vina. Da bi me že pozdravil na pragu
217 V  |           svojo lepo hčerko, zato da bi bilo deležno sladkosti
218 V  |          si me ociganil, o cigan, da stojim zdaj na cesti s to
219 V  |    neposute in nerazvožene, kakor da nikoli ni stopila nanje
220 V  |      senožetih, na polju -- kakor da je bilo kamenje deževalo
221 V  |            zasenčil je oči, kakor da bi se mu bleščalo in je
222 V  |           blagor meni! Blagor mi, da sem po tako dolgih letih
223 V  |         otrok ljubeznivi, in daj, da se te nagledam, kakor mi
224 V  |           pustih in samotnih let, da nisem videl rdečih lic in
225 V  |           obraz. ~"O blagor meni, da sem po tako dolgih letih
226 V  |          malo stopil v mojo izbo, da ti postrežem z latvico mleka?
227 V  |           na čevljih se ti pozna, da imaš dolgo pot za seboj." ~"
228 V  |           radosti. ~"O blagor mi, da sem te ugledala pred smrtjo;
229 V  |            o Marko, stopi v izbo, da te nahranim in napojim in
230 V  |         te nahranim in napojim in da ti napravim mehko posteljo,
231 V  |        Kod si se mudil tak dolgo, da se nisi nič oglasil pri
232 V  |          sem videl dežel in mest, da so že zaspane moje oči." ~
233 V  |       tako mehka in sladka, kakor da bi ležal do vrata v mirni
234 V  |           prijazna in ljubezniva, da si kaj bolj prijaznega in
235 V  |         pust in žalosten ta kraj, da se človeku srce stiska,
236 V  |       žalosten ta kraj! Poslušaj, da ti povem zgodbo, ki jokajo
237 V  |      petero lepih, mladih fantov, da se je razgledovalo oko nad
238 V  |          kraju; za bratom pojdem, da mu sporočim vaš pozdrav. --
239 V  |        slovesa. Bilo mu je, kakor da je bil prišel o mraku na
240 V  |       sediš pred mano, se mi zdi, da si moj najmlajši sin, veselje
241 V  |         Preudaril je ter sklenil, da se mu tako imenitno še nikoli
242 V  |         se je ni. Zakaj vedel je, da bi ob prvem njenem zvoku
243 V  |           maščoba njegovih lic in da bi se zdramilo v njegovem
244 V  |       lenobo, če ni bilo nikogar, da bi se postavil predenj: "
245 V  | prestrašila. ~"Kaj ti je o Marko, da gledaš tako žalostno? Kaj
246 V  |      poželi? Povej mi, kaj želiš, da ti urno postrežem." ~Marko
247 V  | izpregovoriti glasne besede, zato da bi ne dramil mrtvecev. Posedali
248 V  |           mati in otroka ni bilo, da bi ga dojila. Starka, prezgodaj
249 V  |        Agata, kako se je zgodilo, da je obolelo srce mojemu bratrancu,
250 V  |         ne poslušaj sladkih bajk, da ti ne omamijo lahkovernega
251 V  |          tako prostorna in mehka, da je ne menjam za nobeno pernico:
252 V  |     svojemu rodu in cehu, namesto da bi obesil culo na palico
253 V  |       skromno. Treba je počakati, da se pooblači to jasno nebo
254 V  |         pooblači to jasno nebo in da se vzdigne vihar." ~Na durih
255 V  |          oči, Marko, mirno zaspi, da zadobi tvoje srce mir. Zagrnem
256 V  |        srce mir. Zagrnem ti okno, da ti ne bo sijala mesečina
257 V  |         mesečina na zglavje; daj, da počiva moja roka na tvojem
258 V  |       moja roka na tvojem čelu in da utihnejo nepokojne misli." ~
259 V  |     iztegnila svoje roke po meni, da bi me prižela na prsi za
260 V  |       mlademu, koprnenja polnemu, da se napotim v svet, da poiščem
261 V  |    polnemu, da se napotim v svet, da poiščem kralja Matjaža! --
262 V  |          otrok, in nikogar ne bo, da bi te tolažil v bridkosti. --
263 V  |       lahke so bile njegove noge, da bi zaplesal. Zunaj se je
264 V  |         edini, poslednji! Ostani, da te pojim in hranim in ti
265 V  |         moje srce, pa ni nikogar, da bi užival moj dar. Tako
266 V  |         moje prsi, pa ni nikogar, da bi ga prižela nanje. Ostani!" ~
267 VI |           iskri vranci in čakajo, da zaplešejo po dolinah? In
268 VI |           našel. Daj mi znamenje, da mi srce ne oboli od žalosti
269 VI |         Tam je polje, glej, kakor da bi čakalo name, moje roke
270 VI |         pride dekla in ga pomete. Da bi že prišla božja dekla!
271 VI |     kateri smeri ga nosi veter in da ne bo z burjo na južno stran.
272 VI |           in me nisi poznalo več. Da te nisem poslušal, da sem
273 VI |        več. Da te nisem poslušal, da sem se ravnal po lepih naukih
274 VI |      svetu drugega ničesar, kakor da bi mi v sladkem dremežu
275 VI |         noči in še počakal nisem, da bi se poti posušile in da
276 VI |         da bi se poti posušile in da bi se nebo zvedrilo. --
277 VI |          votlina, tako prostorna, da bi lahko jezdec vanjo, če
278 VI |           in stopal je po prstih, da bi ne odmevali njegovi koraki,
279 VI |        desni strani. ~"Ne zameri, da te motim v dolgem sladkem
280 VI |           pot in tako sem prišel, da vidim kralja Matjaža, odrešenika
281 VI |    Matjaža, odrešenika našega, in da ga poprašam spoštljivo,
282 VI |         glas po tej tihi dvorani, da me je bilo samega strah.
283 VI |       vojščak, kaj sem ti storil, da me ne ogovoriš? Kaj se nisi
284 VI |         Strahoma je opazil Marko, da so mu padale debele kaplje
285 VI |            trdo je bilo in mrzlo, da se je Marko stresel. ~"Zaspal
286 VI |   odrešenika našega! Ne zamerite, da vas motim v tem dolgem in
287 VI |  nevrednega poslanca mojega rodu, da pogledam in poprašam, kako
288 VI |           za krščanskega človeka, da bi spal brez nehanja tisoč
289 VI |          tisoč let in še dalje in da bi vsaj v spanju ne odzdravil
290 VI |      oblečenega oprodo, ali kakor da bi stresal kip od kamena:
291 VI |          kralj Matjaž, odrešenik, da te motim v prijetnem spanju.
292 VI |       kdaj napoči tvoja ura, zato da se vrnem in oznanim evangelij." ~
293 VI |      vidimo te, ne vemo, ne odkod da prideš, ne kdaj; saj ni
294 VI |            ne kdaj; saj ni treba, da bi vedeli, saj ni treba,
295 VI |          bi vedeli, saj ni treba, da bi te videli. Dobro nam
296 VI |          te videli. Dobro nam je, da si! Ne zavrzi naše vere,
297 VI |          kaj pa se ti je sanjalo, da si tako bridko zajokal?" ~
298 VI |   Pozdravljeni!" ~Resnično, komaj da se je ozrl Marko po godcih.
299 VI |     uročen, očaran in zaljubljen, da ni okusil ne jedi, pijače
300 VI |         okusil ne jedi, pijače in da se nikoli ni mogel domisliti,
301 VI |           cigan. ~"Zagodi, Marko, da spoznamo tvojo umetnost." ~
302 VI |          praznik tako nečloveško, da je obležal ob cesti in zaspal;
303 VI |            godca tako imenitnega, da mu ni enakega pod nobenim
304 VI |      prazna vreča. Za nič, za to, da je zdaj izžeto, kesanja
305 VI |           nesrečnež, v kolobarju, da stojim zdaj ubog kakor prvi
306 VI |           dan, le truden od poti. Da bi mi že zatisnil oči poslednji
307 VI |          oči, tako črne, globoke, da bi človek utonil vanje in
308 VI |          snoči! Sanjalo se mi je, da je umrl kralj Matjaž, o,
309 VI |     Matjaž, o, preudari, ljubica, da je umrlo moje koprnenje.