Part

 1 II |        kakor ognjeni cvetovi. Čudno se je osvobodilo njegovo
 2 II |         V Markovem srcu se je čudno zgenilo, kakor da bi mu
 3 II | životu, velike, težke roke, s čudno skrčenimi prsti, kakor izkopane
 4 III|       in suženjstva. ~Najbolj čudno pa je, kako se je to zgodilo.
 5 III|       v grad, Bog vedi odkod, čudno našemljene in naščepirjene
 6 III|       veselili do zore, ki je čudno krvava, grozo oznanjujoča,
 7 IV |      svetlobi sta bila obadva čudno mrtvaška. Zunaj ni bilo
 8 IV |          Krčmarjeve oči so se čudno zasvetile, uprle so se v
 9 V  |   zavita v dopetno sivo ruto. Čudno bel in ves zgrbljen je bil
10 VI |     Nad klancem se je ozrl in čudno se mu je stisnilo srce.
11 VI |   dremoten, še poihtevajoč na čudno pot. Noč se je bila nenadoma
12 VI |      pomislil Marko, "in tako čudno je odmeval moj glas po tej