Part

 1 II |    kaj boš zdaj brez mene, ti bela rodna hiša, ki si se mi
 2 III|     obraz. Njena lica so bila bela in tako prečudno nežna,
 3 IV |     je segla luč, kakor silna bela roka in jezero je zdihnilo
 4 IV |      spustila nebeška podoba, bela nevesta, in je utonila v
 5 V  | čezenj bel, zgrbljen obraz in bela roka ga je pokrižala na
 6 V  |     se je skozi okno: sijajna bela mesečina je bila razlita
 7 V  |        Stopila je v izbo, vsa bela, sedla je k njegovi postelji
 8 VI |       dolge trepalnice, dolga bela brada se ovija okoli mize.
 9 VI |       skozi vejevje je sijala bela podnevna svetloba, kar je
10 VI |      daljave se je svetlikala bela luč. Stal je na pragu in
11 VI |       se je svetlikala mirna, bela luč, sveča ob grobu. Glasu
12 VI |   luči naproti. Bližala se je bela luč, ali izplamtela ni,