Part

  1 I  |         sam. Čisto sam je ostal; ne matere ni imel več, ne bratov,
  2 I  |           ne matere ni imel več, ne bratov, ne sester; sorodniki
  3 I  |          ni imel več, ne bratov, ne sester; sorodniki pa so
  4 I  |        žaloval ves teden. Ni šel ne na polje, ne v gozd; zaklenil
  5 I  |       teden. Ni šel ne na polje, ne v gozd; zaklenil se je v
  6 I  |         poletnem poldnevu, ko se ne gane veter. In njegova duša
  7 I  |       zaklenjeni hiši? Saj nisem ne bolnik, ne hudodelec!" ~
  8 I  |       hiši? Saj nisem ne bolnik, ne hudodelec!" ~Ozrl se je
  9 I  |          bilo več in tudi v srcu ne. ~Ko je izpraznil Marko
 10 I  |       kaj mi še ob svoji sedmini ne privoščite kozarca?" ~In
 11 I  |        šel. ~"Ob delavniku pijo, ne bodo ga imeli za praznik!" ~
 12 I  |          ni bila globoka in tudi ne dolga. Začutil je veliko
 13 I  |        sram lepega dneva, Marko? Ne orješ, ne seješ, kako boš
 14 I  |          dneva, Marko? Ne orješ, ne seješ, kako boš žel?" ~Marko
 15 I  |          je pomislil Marko."Zdaj ne bom hodil na polje! Lepa
 16 I  |     nosil v mesto bele krone, če ne za sina?" ~In kmalu je uganil. ~"
 17 I  |         je tam! Zakaj bi se malo ne razvedril, ko mi je umrl
 18 I  |         poti in tudi razbojnikov ne; ampak Marko je šel rad
 19 I  |          dovolj! Če bi jih snoči ne bil zaigral, bi jih pač
 20 I  |         za jutrišnji dan še celo ne. ~Ustavil je pred hišo in
 21 I  |      nisem sejal, pa me ni strah ne toče, ne slane!" ~Prestrašile
 22 I  |          pa me ni strah ne toče, ne slane!" ~Prestrašile so
 23 I  |         besede iz njih ust, niso ne za pijačo, ne za godbo,
 24 I  |          ust, niso ne za pijačo, ne za godbo, ne za ples! Še
 25 I  |          za pijačo, ne za godbo, ne za ples! Še sam bi človek
 26 I  |        pijana duša, nekrščanska, ne zmerjaj mojih konj, ki vesta
 27 I  |       bolj. Pogledal je konja -- ne, konja nista njegova! Pogledal
 28 I  |          vščipnil se je v nos -- ne niso sanje! ~"Kod pa si
 29 I  |       hudobec te je bil obsedel! Ne denarja ni, ne voza, ne
 30 I  |          obsedel! Ne denarja ni, ne voza, ne konj!" ~Tako je
 31 I  |          Ne denarja ni, ne voza, ne konj!" ~Tako je stokal Marko
 32 I  |     cesti, ves ubog in razcapan; ne hiše nima več, ne polja,
 33 I  |      razcapan; ne hiše nima več, ne polja, ne gozda, vse njegovo
 34 I  |         hiše nima več, ne polja, ne gozda, vse njegovo premoženje
 35 I  |      zbudil, ni mislil Marko več ne na očeta, ne na svoje hude
 36 I  |    mislil Marko več ne na očeta, ne na svoje hude sanje, ne
 37 I  |          ne na svoje hude sanje, ne na kesanje in ne na pokoro.
 38 I  |          sanje, ne na kesanje in ne na pokoro. Kakor bi zalučil
 39 I  |        Kaj?"  "No, Marko, nič se ne jezi! Ampak mislil sem si
 40 I  |     prideš nekoč na upanje. Kako ne bi!" ~Marko je udaril s
 41 I  |    stotak, prijatelj, človek!" ~"Ne krone več, Marko, ne desetice!
 42 I  |             Ne krone več, Marko, ne desetice! Saj bi tako spet
 43 I  |           naj stopi v mojo hišo, ne bom mu branil. Ampak zastonj
 44 I  |         mu branil. Ampak zastonj ne napajam postopačev. Zbogom,
 45 I  |          noč Marko ni bil pijan, ne tisto noč in nikoli več,
 46 II |          ni bilo v njegovem srcu ne žalosti, ne kesanja. Prostran
 47 II |        njegovem srcu ne žalosti, ne kesanja. Prostran je svet
 48 II |    Zagodel si je Marko, da bi mu ne bilo dolgčas. Oziral se
 49 II |           živega, tako sopečega, ne tistih luči, ki so trepetale,
 50 II |        naturi in pravici, dokler ne pade na vlažna tla ter zgnije,
 51 II |      Niti postelje, o! Še suknje ne, da bi se ogrnil, o! Pa
 52 II |        bi čepel za pečjo?" ~"Kaj ne poznaš več botre?" ~"Dobro
 53 II |          je pobila, da ni ostalo ne bilke več, gozd je porušil
 54 II |           V tistih časih ni bilo ne davkov, ne vojska; dvakrat
 55 II |         časih ni bilo ne davkov, ne vojska; dvakrat v letu je
 56 II |           nikoli ni pobila toča, ne suše ni bilo, ne povodnji.
 57 II |    pobila toča, ne suše ni bilo, ne povodnji. Ljudje so držali
 58 II |          luč in je pomežiknil.  "Ne zemlja... človek se je izneveril." ~
 59 II |      zemlja kakor nikoli poprej, ne toče ni bilo, ne suše, ne
 60 II |         poprej, ne toče ni bilo, ne suše, ne povodnji. Kmet
 61 II |        ne toče ni bilo, ne suše, ne povodnji. Kmet je pridelal,
 62 II |         kakor obrazi mrtvecev. ~"Ne, ni umrl!" je vzkliknil
 63 II |          senu Marko in hlapec. ~"Ne, ni umrl!" je zavzdihnil
 64 II |          hlapec. "Bilo je nekoč, ne bo nikoli več. Trpeti je
 65 II |      čemeren, mrk -- "bilo je in ne bo več nikoli"; tam kmetje:
 66 II |     oskrunil pot od mojega čela, ne vzdih iz mojih prsi. Kaj
 67 II |        srce: Bilo je; nikoli več ne bo. Šel je na polje in je
 68 II |          bi, moj sin je tam. Nič ne piše; dobro se mu godi.
 69 II |         majhen še, golobrad. Nič ne piše; veliko denarja ima
 70 II |          bi jo videl, snaho. Nič ne piše; daleč je. Ali jaz
 71 II |         seženj do groba. Kako bi ne bilo v mojem srcu, ko je
 72 II |      glavo in je skrčil pesti. ~"Ne morem! Ne morem!" ~Zapihal
 73 II |        skrčil pesti. ~"Ne morem! Ne morem!" ~Zapihal je lehàk,
 74 II |        bi radi k njemu, glej, pa ne morejo! Priklenjene so jim
 75 II |      hrepeneča, bi rada k njemu. Ne more. Toda jaz se napotim
 76 II |           še seno ni zašumelo. ~"Ne, ne!" je planil Marko v
 77 II |          seno ni zašumelo. ~"Ne, ne!" je planil Marko v poluspanju. "
 78 II |          je zibala črna senca. ~"Ne, ne!" je jecal Marko, prestrašen,
 79 II |         zibala črna senca. ~"Ne, ne!" je jecal Marko, prestrašen,
 80 II |         hlapec ni spal. ~"Nič mi ne piše. Tudi jaz bi tja, ker
 81 II |        ni napotil, in bi ga tudi ne bil našel. Zbogom, starec,
 82 II |     Nizke koče so stale ob poti; ne glasu, ne vzdiha ni čul
 83 II |         stale ob poti; ne glasu, ne vzdiha ni čul Marko iz njih
 84 II |        No, zdaj kriči starec, pa ne da bi bil šel, ko je bil
 85 II |      božjih rokah. Kdo ve, če mi ne pride kdaj naproti, kar
 86 II |        mi bilo godilo, nič bi mi ne bilo hudega, ne bilo bi
 87 II |        nič bi mi ne bilo hudega, ne bilo bi se mi treba potepati
 88 II |      človek na najvišji hrib, bi ne pregledal njegove zemlje.
 89 II |         Marko naravnost v obraz. Ne star ni bil in ne mlad;
 90 II |         obraz. Ne star ni bil in ne mlad; po koščenem obrazu
 91 II |     pomislil: "Človek je, čeprav ne veliko prida. "Bog vedi,
 92 II |        tako poznem času, tako da ne morejo spati pošteni ljudje?" ~
 93 II |        srce brez greha, nikar me ne ogovarjaj, mene grešnika,
 94 II |      naju obadva; saj ni kozolec ne moj ne tvoj. Odpočij si
 95 II |    obadva; saj ni kozolec ne moj ne tvoj. Odpočij si in če te
 96 II |          Odpusti mi, o Marko, in ne kolni me nikar!" ~Marko
 97 III|     razcapan, da bi me še cigani ne marali v družbo; moji čevlji
 98 III|        prav in kakor je treba in ne bi bilo pravice na svetu,
 99 III|    veselem mestu in nisem mislil ne na dom, ne na prihodnost.
100 III|          nisem mislil ne na dom, ne na prihodnost. Zakaj bi
101 III|       izobilici? Pa mi piše oče: Ne polja ni več, ne senožeti,
102 III|       piše oče: Ne polja ni več, ne senožeti, ne živine; ostala
103 III|       polja ni več, ne senožeti, ne živine; ostala je prazna
104 III|          je prazna hiša, zato da ne umrjem na cesti; star sem
105 III|         v pustinji; nisem vedel, ne kod, ne kam; moje roke so
106 III|   pustinji; nisem vedel, ne kod, ne kam; moje roke so bile bele
107 III|      ŽALOSTNEM KONCU ALI PAŠE. ~"Ne daleč odtod, o Marko, je
108 III|        od jutra do večera, pa bi ne obhodil njegove zemlje.
109 III|      bele tolarje, ker niso bili ne zapravljivci, ne pijanci.
110 III|       niso bili ne zapravljivci, ne pijanci. Tako je bilo, ko
111 III| kristjanom spodobi, in še takrat ne pozno v noč. Nikoli se ni
112 III|      izobilici. Polje je rodilo, ne da bi se kdo zmenil zanj,
113 III|         pa ni pomagalo nič, zato ne, ker ni bilo nikogar v cerkev.
114 III|          v deželo sam Antikrist; ne božja beseda ni zalegla
115 III|         beseda ni zalegla več in ne človeška. Polje je ležalo
116 III|         bi niti enega pravičnega ne našel na fari in v vseh
117 III| Matjaževega kraljevanja? Kaj vam ne diši več vino, ki se cedi
118 III|      vino, ki se cedi v potokih, ne teknejo več prasci in piščanci,
119 III|    najbolj siromašne koče, ki bi ne bila njegova, ne kosca polja,
120 III|           ki bi ne bila njegova, ne kosca polja, ki ga ni bil
121 III|     polja, ki ga ni bil ugrabil; ne le doma in zemlje, polastil
122 III|    njegovo turško srce ni čutilo ne sramu, ne usmiljenja. ~Imel
123 III|         srce ni čutilo ne sramu, ne usmiljenja. ~Imel je pa
124 III|          pravici zaslužijo, zato ne, ker nobeden jezik na svetu
125 III|     dopovedati to veliko lepoto, ne vzklikov, ki bi primerno
126 III|         tiho, godec moj, da naju ne sliši moj oče. Stopi tja,
127 III|             Stopi v senco, da te ne vidi moj oče. O Milan, kako
128 III| pregrešnih oči do tebe, da bi te ne razžalil s svojo ljubeznijo.
129 III|        pohlepnost, zato da bi ga ne doletela zaslužena kazen.
130 III|     prelepo zlato krono. Kako bi ne bil vesel, ko sem zadobil
131 III|   koprnenja. Nikoli, o Milan, se ne bosta srečali najini roki,
132 III|   srečali najini roki, nikoli se ne bodo združile najine ustnice. ~--
133 III|       hčerka in bi ponoči, ko bi ne spalo njegovo od groze osteklelo
134 III|          tlačanijo kmetje, da bi ne živel, kakor se spodobi
135 III|        ki bi krščanski človek še ne pljunil ne prednje. In začelo
136 III|   krščanski človek še ne pljunil ne prednje. In začelo se je
137 III|         je bil debelušen človek, ne mlad, ne star, zaripljen
138 III|       debelušen človek, ne mlad, ne star, zaripljen v obraz,
139 III|     mogel domisliti ničesar. ~-- Ne zameri, Ali paša, to vprašanje
140 III|        težko in zavozlano, da ti ne morem odgovoriti nanje ob
141 III|         tej lenobni uri in zakaj ne piješ rajši doma med svojimi
142 III|         zamišljeno. ~-- Zakaj da ne sedim doma? ~-- Res, baron
143 III|      častitih in veselih gostov, ne more povedati, čemu mi je
144 III|      mojo žlahtno starino. Še ti ne veš, solzna šleva, zaljubljena,
145 III|        visiš tam tako klavrno, a ne da bi predel pravde ter
146 III|         oči; poslušala je, če se ne oglasi morda pesem iz zdihujočega
147 III|      nevredni klečim pred teboj. Ne zavrzi me! ~Sklonila se
148 IV |       bilo kakor na pokopališču. Ne vesele pesmi, ne objestnega
149 IV |    pokopališču. Ne vesele pesmi, ne objestnega ukanja; še sonce
150 IV |         Mimo popotnika je hotel, ne da bi se ozrl nanj in ne
151 IV |         ne da bi se ozrl nanj in ne da bi ga pozdravil. Popotnik
152 IV |        Hej, kam, Matijec, kaj me ne poznaš več? ~Kmet ga je
153 IV |         srepo in neprijazno. ~-- Ne poznam te; hodi zbogom! ~
154 IV |         žalosti. ~-- Kako, da me ne poznaš? Mojega očeta prijatelj
155 IV |         že trebalo bergle, pa ti ne more biti več nego petdeset
156 IV | razpokani grudi. Hotela je mimo, ne da bi se ozrla na popotnika
157 IV |         se ozrla na popotnika in ne da bi pozdravila. Popotnik
158 IV |  prestrašil. ~-- O botra, kaj me ne poznate več? Postojte in
159 IV |      prihajaš v ta zakleti kraj? Ne poznam te. ~In hotela je
160 IV |           botra! Moje oči bi vas ne bile spoznale, da vas ni
161 IV |   življenje, ki je bilo in ki ga ne bo nikoli več, ki je samo
162 IV | pozabljeni. -- Od nikoder pesmi, ne smeha, ne zvonke besede.
163 IV |         nikoder pesmi, ne smeha, ne zvonke besede. Popotnik
164 IV |        sosed moj, kaj me tudi vi ne poznate več? Vsaj obraz
165 IV |       nezaupljivim pogledom. ~-- Ne poznam tujcev, ki prihajajo
166 IV |        pogled in pol zloben. ~-- Ne boš mu našel groba. ~--
167 IV |        na gomilo lesenega križa, ne napisali imena in letnice? ~--
168 IV |       tvoj oče? ~-- Povejte. ~-- Ne doma ni imel, niti hleva
169 IV |         doma ni imel, niti hleva ne, da bi bil legel med živino,
170 IV |      tudi mene, starca, če se mu ne poklonim do pasu ter se
171 IV |          poklonim do pasu ter se ne odkrijem do črne zemlje.
172 IV |       Zunaj ni bilo čuti koraka, ne glasu. ~-- Težko je pripovedovati
173 IV |          bridkosti, ko skoro sam ne vem, kako se je zgodilo.
174 IV |      bilo tako strahovito, da bi ne verjel, če bi ti popisaval
175 IV |         umazano, da se Bog nekoč ne bo ozrl nanjo z usmiljenim
176 IV |        mu zaiskrile. ~-- Čemu bi ne koprnelo? Čemu bi kmet ne
177 IV |        ne koprnelo? Čemu bi kmet ne koprnel po matjaževanju?
178 IV |         obljubil in kralj Matjaž ne bo snedel besede. Ali paša
179 IV |         da ga tolaži. ~-- Nič se ne boj, popotnik, in nič ne
180 IV |         ne boj, popotnik, in nič ne omahuj. Sam kralj Matjaž
181 IV |         in kliče odrešenika. ~-- Ne plakaj, o zemljica, prišel
182 IV |               Hej, sosed, kaj me ne poznaš več? Zelo si se postaral,
183 IV |    siromak, in se napoti v svet! Ne moreš: tudi popotna palica
184 IV |       Popotnik je točil. ~-- Kaj ne bi lahko zmerom tako prijetno
185 IV |        kraja v kraj, kakor kuga: ne gora jih ni ovirala in ne
186 IV |        ne gora jih ni ovirala in ne voda, človek ni videl, kdaj
187 IV |        sodba in podkrižal jo je; ne odvrnila bi je ne božja
188 IV |         jo je; ne odvrnila bi je ne božja ne človeška moč. ~
189 IV |          odvrnila bi je ne božja ne človeška moč. ~Gledal je
190 IV |         kako bi ga nosili, če bi ne bilo Matjaževe besede, če
191 IV |         ki se svetijo v daljavi? Ne more se odrešiti sam, zatorej
192 IV |      konja in voz? ~-- Saj se še ne mudi, saj je še dolga noč.
193 IV |      lepo od očeta in ženina, da ne bo hudega spomina po tebi.
194 IV |     zavij, gorko se odeni, da ti ne bo mraz, ko bova jezdila
195 IV |         Od grada pa se nikar nič ne poslavljaj, tudi ne oziraj
196 IV |          nič ne poslavljaj, tudi ne oziraj se ne, kadar prestopiš
197 IV |    poslavljaj, tudi ne oziraj se ne, kadar prestopiš poslednjikrat
198 IV |          prag njegov. Zato da ti ne bo srce težko in da te ne
199 IV |        ne bo srce težko in da te ne bo strah. Zdaj pa se lepo
200 IV |              Ali paša, zakaj nas ne pozdraviš? Zakaj nas ne
201 IV |          ne pozdraviš? Zakaj nas ne vabiš za to obloženo mizo,
202 V  |     licih, na rokah krvave pege, ne ogenj jih ni izžgal, ne
203 V  |          ne ogenj jih ni izžgal, ne voda izprala. Izvil se je
204 V  |         mojem srcu. Zakaj bi jih ne zasužnjil, če ti nudijo
205 V  |          roke in hrbet? Zakaj bi ne vzel, če ti mečejo še srajco
206 V  |          cesti s to harmoniko in ne vem, ne kod ne kam." ~Črne
207 V  |          to harmoniko in ne vem, ne kod ne kam." ~Črne razvaline
208 V  |      harmoniko in ne vem, ne kod ne kam." ~Črne razvaline so
209 V  |          se je začudil. ~"Nič se ne čudi, otrok ljubeznivi,
210 V  |         pred njo. ~"O botra, kaj ne veste, kje je hiša moje
211 V  |         Ti mladi, lepi fant, kaj ne bi malo stopil v mojo izbo,
212 V  |           Bog vam povrni, botra, ne, lačen nisem in ne žejen.
213 V  |        botra, ne, lačen nisem in ne žejen. Povejte mi, kje je
214 V  |     tresle. ~"Teta Agata, kaj me ne poznate več?" ~Iztegnila
215 V  |      globoko. ~"O Marko, kako bi ne bil pust in žalosten ta
216 V  |         se ti bo godilo, ničesar ne boš pogrešal; ne vina, ne
217 V  |         ničesar ne boš pogrešal; ne vina, ne belega kruha, ne
218 V  |        ne boš pogrešal; ne vina, ne belega kruha, ne svinjine.
219 V  |        ne vina, ne belega kruha, ne svinjine. Ko sediš pred
220 V  |        odpočije človek; zakaj bi ne ostal, ko sem truden?" ~
221 V  |        glasne besede, zato da bi ne dramil mrtvecev. Posedali
222 V  |       seboj ter ga je spoznal. ~"Ne lakoti vesel in ne sitosti.
223 V  |    spoznal. ~"Ne lakoti vesel in ne sitosti. Ne popotovanja
224 V  |      lakoti vesel in ne sitosti. Ne popotovanja in ne počitka.
225 V  |       sitosti. Ne popotovanja in ne počitka. Truda ne marajo
226 V  | popotovanja in ne počitka. Truda ne marajo moje roke in lenobe
227 V  |          se je razjokal Marko in ne jed mu ni teknila več in
228 V  |         jed mu ni teknila več in ne pijača. ~"Povejte mi, teta
229 V  |         Ali Bog te mi je poslal, ne izpustim te!" ~"Kako se
230 V  |         Agata? Slišal sem nocoj, ne v sanjah, ko je govoril
231 V  |          in je iztegnila roke. ~"Ne poslušaj ga, Marko, ne poslušaj
232 V  |           Ne poslušaj ga, Marko, ne poslušaj sladkih bajk, da
233 V  |     poslušaj sladkih bajk, da ti ne omamijo lahkovernega srca.
234 V  |        vprašal Marko. "Kaj se ti ne godi tako dobro, kakor se
235 V  |     godec. Kruha imam na izbiro: ne zapode me od nobenega praga;
236 V  |        prostorna in mehka, da je ne menjam za nobeno pernico:
237 V  |     zaukal v lepo, toplo noč!" ~"Ne zameri, ne zameri!" se je
238 V  |         toplo noč!" ~"Ne zameri, ne zameri!" se je izgovarjal
239 V  |     zakrvavele. ~"Ostani, Marko, ne izpustim te! Od solza bi
240 V  |         v njegovem srcu; ki nima ne kruha, ne vina, ne mehke
241 V  |          srcu; ki nima ne kruha, ne vina, ne mehke postelje;
242 V  |          nima ne kruha, ne vina, ne mehke postelje; ki mu ne
243 V  |         ne mehke postelje; ki mu ne branijo ne materine prošnje,
244 V  |       postelje; ki mu ne branijo ne materine prošnje, ne ljubice
245 V  |     branijo ne materine prošnje, ne ljubice lepe oči. Lahko
246 V  |          mati! To je hrepenenje. Ne hodi za njim, kadar je lepa
247 V  |          lepa in topla noč, tudi ne, kadar je tvoje srce mirno
248 V  |       srce mirno in brez strahu, ne hodi, kjer je ravna cesta
249 V  |        brez cilja in brez konca, ne zaželi si počitka, počitek
250 V  |      ležeš in zatisneš oči in se ne zbudiš. Dosegel si svoj
251 V  |       durih je zapraskalo. ~"Kaj ne spiš, Marko?" ~"Kako bi
252 V  |           Zagrnem ti okno, da ti ne bo sijala mesečina na zglavje;
253 V  |        na prsi za zmerom! Jaz pa ne maram tvoje ljubezni, truden
254 V  |         ljubezni, truden sem je; ne vidim tvojih solz, majka,
255 V  |        vidim tvojih solz, majka, ne občutim tvoje žalosti. Tako
256 V  |          solze ga bodo napajale; ne bo se zasvetil več v soncu
257 V  |       zasvetil več v soncu plug, ne bo več toplega dežja, ne
258 V  |         ne bo več toplega dežja, ne jutranje rose; tako boš
259 V  |     vdova brez otrok, in nikogar ne bo, da bi te tolažil v bridkosti. --
260 V  |        Marko in se je oblekel. ~"Ne izpustim te!" je zavzdihnila
261 V  |        njene bridkosti, zato ker ne pozna usmiljenja koprneče
262 V  |     trdno za obe roki. ~"Ostani, ne hodi, vihar je zunaj in
263 VI |          mi znamenje, da mi srce ne oboli od žalosti in obupa!" ~
264 VI |          zapel tako pesem, ki je ne sme poslušati krščanski
265 VI |        mu zasolzile. ~"Moje roke ne morejo več, še rovnice ne
266 VI |        ne morejo več, še rovnice ne drže več. Tam je polje,
267 VI |        čakalo name, moje roke pa ne morejo več. Moji sinovi
268 VI |     živiš? Še klop nisi, še miza ne za nobeno rabo; prah, ki
269 VI |        smeri ga nosi veter in da ne bo z burjo na južno stran.
270 VI |      mojo poslušnost? Še tolažbe ne ob grenkih urah; takrat
271 VI |          in zadovoljen bi bil in ne želel bi si na svetu drugega
272 VI |         dremežu pod jablano muhe ne nagajale. No, pobegnil sem,
273 VI |      bilo na nebu in tudi oblaka ne, ki bi ga zakrival. Marko
274 VI |       stopal je po prstih, da bi ne odmevali njegovi koraki,
275 VI |         odmevali njegovi koraki, ne zbudili spečih. Iz velike
276 VI |          stal na desni strani. ~"Ne zameri, da te motim v dolgem
277 VI |         kaj sem ti storil, da me ne ogovoriš? Kaj se nisi še
278 VI |            Zaspal je in je umrl; ne zbudi se nikoli več. Zatrobila
279 VI |          velikem dnevu, on pa je ne bo slišal; jezdil bo mimo
280 VI |         na belem konju, on pa ga ne bo videl. Še obleka njegova
281 VI |     okamenela; guba na plašču se ne vda več in niti s sekiro
282 VI |       več in niti s sekiro bi je ne presekal." ~Ves žalosten
283 VI |    gospoda in odrešenika našega! Ne zamerite, da vas motim v
284 VI |         je dobre volje, zato ker ne maram biti nikomur v nadlego." ~
285 VI |          omamil ta dolgi spanec? Ne zamerite, ampak ne spodobi
286 VI |       spanec? Ne zamerite, ampak ne spodobi se za krščanskega
287 VI |     dalje in da bi vsaj v spanju ne odzdravil prijaznemu pozdravilu.
288 VI |       stropa. ~"Zaspali so in se ne zbude nikoli več!" je zavzdihnil
289 VI |          pa spiš tisoč let in se ne zdramiš in te ni nič sram!
290 VI |     spoštovanja in ponižnosti. ~"Ne zameri mi, kralj Matjaž,
291 VI |         leže težko na njem in mu ne dajo dihati; še Bog se mu
292 VI |       žalostnih in bridkih časih ne zahrepenelo po tebi in tvojem
293 VI |      nami, o kralj Matjaž, če se ne zdramiš nikoli več? Osirotelo
294 VI |    bridkih časih ob mislih nate. Ne vidimo te, ne vemo, ne odkod
295 VI |       mislih nate. Ne vidimo te, ne vemo, ne odkod da prideš,
296 VI |           Ne vidimo te, ne vemo, ne odkod da prideš, ne kdaj;
297 VI |        vemo, ne odkod da prideš, ne kdaj; saj ni treba, da bi
298 VI |     videli. Dobro nam je, da si! Ne zavrzi naše vere, kralj
299 VI |          spal, že tisoč let, kaj ne bi malo pogledal, kako sonce
300 VI |         zaljubljen, da ni okusil ne jedi, pijače in da se nikoli
301 VI |     pojdem z vami, ker moje srce ne pozna več druge poti. Kjerkoli
302 VI |        počijem z vami, dokler mi ne zatisne teh trudnih oči
303 VI |        hudo zaželjeni počitek." ~Ne besede ni več izpregovoril,
304 VI |        ciganska devojka, kako bi ne bil otožen, ko sem ugledal