Part

 1 II |       kozolcu. ~O Marko, to je tvoja postelja. In kakor je bilo
 2 III|             Kako nespametna je tvoja žalost, o Milena! Čemu se
 3 IV |        se ziblje živa v soncu! Tvoja je bila. Glej to belo hišo
 4 IV |    tako tujo zdaj in žalostno! Tvoja je bila nekoč. Vzemi popotno
 5 IV |         tudi popotna palica ni tvoja. Slabši si od živine v hlevu,
 6 IV | nevestica, zakaj pa so bledela tvoja nežna lica in zakaj so jokale
 7 V  |  zaukaj, ko bo zajokala naglas tvoja mati! To je hrepenenje.
 8 V  |       vodi? Kam se je namerila tvoja noga, smelo samosvoja, trdno
 9 V  |   žalosti. Tako neusmiljena je tvoja ljubezen, tako brezsrčno
10 VI |        vsaj povej, kdaj napoči tvoja ura, zato da se vrnem in