| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] marali 1 maram 2 marka 7 marko 301 markov 1 markove 1 markovega 1 | Frequency [« »] 393 na 309 da 304 ne 301 marko 290 ni 277 bi 213 tako | Ivan Cankar Potepuh Marko in Kralj Matjaž IntraText - Concordances marko |
Part
1 I | govoril oče in je umrl, Marko pa je ostal sam. Čisto sam 2 I | razkropljeni po vsem božjem svetu. ~Marko je pokopal očeta, nato je 3 I | prazen in odgovora ni bilo, Marko pa se je razjokal kakor 4 I | minilo sedem dni, je pomislil Marko: ~"Kaj bi zmerom tako sedel 5 I | dnevu," je premišljeval Marko."Bog daj očetu večni pokoj -- 6 I | prijatelje na sedmino." ~Tako je Marko storil. Vstal je in je odprl 7 I | videl še nikoli v življenju. Marko pa ni prašal po imenu in 8 I | srcu ne. ~Ko je izpraznil Marko deseti kozarec in so se 9 I | Nekoliko se je prestrašil Marko, nato pa je vzdignil polni 10 I | Rajnim nebesa," je klical Marko, "nam pa vino!" ~Bučna vinska 11 I | zasmrčal. ~"Kaj?" je zaklical Marko ves jezen."Ob sedmini mojega 12 I | poldneva, dolge so v krčmi. Marko se je utrudil in je postavil 13 I | stepli. ~"Kaj?" je zaklical Marko. "Ali sem vas zato vabil, 14 I | harmoniko pa so vrgli za njim. ~Marko je prišel domu, sam Bog 15 I | Krčmar, prinesi karte !" ~Marko je kartal do jutra, nato 16 I | te ni sram lepega dneva, Marko? Ne orješ, ne seješ, kako 17 I | ne seješ, kako boš žel?" ~Marko pa se je razsrdil v svoji 18 I | je že mrak?" je pomislil Marko."Zdaj ne bom hodil na polje! 19 I | ponoči, podnevi pa spal!" ~Marko se je vrnil v krčmo. ~"Prinesi 20 I | Prinesi karte, krčmar!" ~In Marko je igral vso noč s potepuhi, 21 I | zavzdihnil iz skesanega srca. ~"Marko, kje je tvoj denar? O krčmar, 22 I | kakšno vino točijo v mestu!" ~Marko je pokušal in vino mu je 23 I | veliko na svetu!" ~Ni se bal Marko slabe poti in tudi razbojnikov 24 I | tudi razbojnikov ne; ampak Marko je šel rad najprvi iz cerkve 25 I | noč je izgubljal pijani Marko. Zjutraj pa je prešteval 26 I | vozniki!" je zavzdihnil Marko in žal mu je bilo lepih, 27 I | pisanih bankovcev. Ali Marko ni bil rad žalosten in potolažil 28 I | v žepu svetla krona, se Marko ni brigal za včerajšnji 29 I | Najbolj vesel pa je bil Marko sam. ~"O domača krčma! O 30 I | sam sredi izbe. ~Tako je Marko pil in je godel in plesal 31 I | okleščeno, golo. ~Stopil je Marko v krčmo -- krčma je bila 32 I | bila prazna. Dalje je šel Marko, ves začuden, in je prišel 33 I | povešeno, čelo uprto ob pesti. ~Marko je šel dalje in je srečal 34 I | bile rdeče kakor od solza. ~Marko se je začudil. ~"Zakaj so 35 I | Tedaj pa se je domislil Marko in se je zasmejal veselo. ~" 36 I | Ej," je premišljeval Marko,"dolgočasni so ljudje v 37 I | Na vozu se je streznil Marko. ~"Ali sta ohromeli, kljuseti?" 38 I | vedel, kje naj te odložim!" ~Marko se je začudil in se je čudil 39 I | sanje! ~"Kod pa si hodil, Marko? Kaj si počel?" se je poprašal 40 I | če ga sreča na cesti. ~"O Marko! Marko!" ~Polagoma se je 41 I | sreča na cesti. ~"O Marko! Marko!" ~Polagoma se je domislil 42 I | se je zgodilo potem, tega Marko ni vedel več. ~"O cigani, 43 I | Jaz zavijem na levo!" ~Marko je skočil z voza in je krenil 44 I | se mu je pred očmi. ~"O Marko! Marko! Kaj tak se vračaš 45 I | je pred očmi. ~"O Marko! Marko! Kaj tak se vračaš domov? 46 I | mislil. ~Tak potepuh je bil Marko, da še svojega kozolca ni 47 I | Kakor tat se je vračal Marko v rodno vas; po poljski 48 I | neverniki!" se je razsrdil Marko. ~Toda v izbo ni stopil; 49 I | ne konj!" ~Tako je stokal Marko in debele solze so mu tekle 50 I | doli na Hrvaškem?" ~Toda Marko ni bil človek, da bi se 51 I | prav vedel kako. ~"Hej, Marko!" so ga pozdravili zgodnji 52 I | roko."Kod pa si se klatil, Marko, da te ni bilo tako dolgo 53 I | po svetu!" je odgovarjal Marko in ni povedal, da je bil 54 I | pa je to kaj brigalo? ~In Marko je sedel in je pil, pil 55 I | zapadel je zgoden sneg. Marko je bil vesel dolgih zimskih 56 I | stojiš tam?" je zaklical Marko in se je tresel od strahu. ~ 57 I | Krčmar!" je zaklical Marko. "Krčmar, kdo je stal pravkar 58 I | pragu?" ~"Kaj se ti sanja, Marko?" se je začudil krčmar. " 59 I | Nikogar ni bilo! Pijan si, Marko, pijan; pojdi domov!" ~Vzdignil 60 I | domov!" ~Vzdignil se je Marko in se je napotil domov. 61 I | se je zbudil, ni mislil Marko več ne na očeta, ne na svoje 62 I | urneje v dolino. ~Zapil je Marko vse, kar je imel, pa se 63 I | odplavila svet. Naposled Marko še sam ni več vedel, kaj 64 I | človek mlad, bodi vesel!" ~In Marko je bil vesel. Kadar se je 65 I | krščanski ljudje. ~Nič ni mislil Marko in tako tudi ni pomislil, 66 I | oderuhu. ~"No, kaj pa ti, Marko?" ~Začudil se je Marko neprijaznemu 67 I | Marko?" ~Začudil se je Marko neprijaznemu pozdravu. ~" 68 I | mi dajte!" ~"Velik denar, Marko! Kako boš pa plačal?" ~" 69 I | Nimaš je!" ~Prestrašil se je Marko. ~"Ti si velik pijanec, 70 I | Ti si velik pijanec, Marko, pa slab računar! Hiša je 71 I | teboj!" ~Tako je odhajal Marko, kakor da bi ga bil kdo 72 I | denar!" Razsrdil se je Marko sam nad seboj in se je pričel 73 I | ničvrednež, nesrečnež! O jaz Marko, potepuh!" ~Vstal je in 74 I | ti si bila moja nekoč." ~Marko si je zakril obraz z rokami 75 I | zažvižgal natihoma. ~"Kaj že, Marko? Kaj že?" ~Osorno ga je 76 I | Osorno ga je pogledal Marko. ~"Kaj?" "No, Marko, nič 77 I | pogledal Marko. ~"Kaj?" "No, Marko, nič se ne jezi! Ampak mislil 78 I | na upanje. Kako ne bi!" ~Marko je udaril s pestjo po mizi. ~" 79 I | bom plačal!" je vzkliknil Marko in je gorel v obraz od srda 80 I | na obrazu se mu pozna! ~Marko pa je premišljeval: ~"Če 81 I | se tresel. ~"Ali je tako, Marko, ali ni?" ~Nič ni odgovoril 82 I | ali ni?" ~Nič ni odgovoril Marko, gledal je, pred očmi pa 83 I | kramar, oderuh. ~"Glej, Marko! Glej in štej!" ~Marko je 84 I | Marko! Glej in štej!" ~Marko je štel, štel in računil, 85 I | človek!" ~"Ne krone več, Marko, ne desetice! Saj bi tako 86 I | denarja zdaj?" je prosil Marko. "Saj še za kruh nimam!" ~" 87 I | Prej bi bil gledal, Marko, prej! Le hodi z Bogom, 88 I | pa misli na plačilo!" ~Marko je šel, opotekal se je kakor 89 I | vbogajme?" ~Pomlad je bila, Marko pa ni mislil, da bi šel 90 I | krčmar nekoč: ~"Ali veš, Marko, koliko si že dolžan? Kdaj 91 I | dolžan? Kdaj boš pa plačal?" ~Marko je vzkipel. ~"Kaj sem te 92 I | vedel, kdaj boš plačal, Marko!" ~"Le toči, pa bodi brez 93 I | teh par soldov?" ~"Zato, Marko, ker pravijo, da si že precej 94 I | šel in mu ni natočil več, Marko pa se je napotil domov osramočen 95 I | poti. Dan je bil vroč in Marko je bil žejen. ~"Kaj pa ti, 96 I | bil žejen. ~"Kaj pa ti, Marko? Ali si prinesel denarja?" 97 I | še nocoj!" je odgovoril Marko in je povesil glavo. ~"Nič 98 I | povesil glavo. ~"Nič več, Marko, nič več! Saj si že zadosti 99 I | tega prej ?" se je razsrdil Marko. ~Krčmar pa se je zasmejal 100 I | napajam postopačev. Zbogom, Marko!" ~In tisto noč Marko ni 101 I | Zbogom, Marko!" ~In tisto noč Marko ni bil pijan, ne tisto noč 102 I | se je natanko, kakor je Marko sanjal v hudih sanjah: vse 103 II | II ~Napotil se je Marko v svet in ker je bil dan 104 II | upanja v njem? ~Zagodel si je Marko, da bi mu ne bilo dolgčas. 105 II | oživelo, zazvonilo nad njo. ~Marko je godel vesele pesmi in 106 II | tebi, Kurent, postopač!" ~Marko pa se je zasmejal. ~"Kako 107 II | slepar neverni!" ~Tak je bil Marko, sebi in svojemu rodu na 108 II | po naturi in pravici. ~O Marko, kje boš spal? Ko je že 109 II | bom spal, se je namenil Marko; zato so kozolci na svetu 110 II | zaprl okno. ~Nenadoma se je Marko zdramil, gledal je v noč 111 II | snopje pošumeva v kozolcu. ~O Marko, to je tvoja postelja. In 112 II | črno kučmo na glavi. ~In Marko se je razjokal. ~"Kaj si 113 II | razjokal. ~"Kaj si storil, o Marko! Oskrunil si jo, prodal, 114 II | ga pregnali! O!" ~Klel je Marko in je ihteč zaspal. Jutro 115 II | ves truden se je napotil Marko v vas. Ubožna in pusta je 116 II | krmežljave, zlovoljne oči. ~Marko je potisnil klobuk na čelo 117 II | je stala na pragu. ~"He, Marko!" ~Pozna me; zlodej vzemi 118 II | klobuk in se ni ozrl. ~"Marko!" "Lačen sem in tudi žejen," 119 II | tudi žejen," je pomislil Marko pa je postal. ~"Kam se ti 120 II | Kam se ti tako mudi, Marko?" ~"V svet, v svet, o mati! 121 II | je vina in belega kruha, Marko pa je pomôlil natihoma v 122 II | bil kmalu odnesel veter." ~Marko je pil in ni ga bilo sram 123 II | srepo v oči. ~"Bog vedi, Marko, če je res, kar pripoveduješ. 124 II | Blagor tebi!" je pomislil Marko in se je spomnil, kako lep 125 II | pusta, samotna," je pomislil Marko in že mu je bilo tudi samemu 126 II | človek se je izneveril." ~Marko je mislil, strmel v daljavo, 127 II | izba je tonila v polumrak. Marko je ležal na klopi in je 128 II | ni umrl!" je vzkliknil Marko. Tako mu je bilo pri srcu, 129 II | Matjaž? Ležala sta v senu Marko in hlapec. ~"Ne, ni umrl!" 130 II | ni umrl!" je zavzdihnil Marko že v polusanjah. ~"Kaj meni 131 II | treba trpeti!" ~Zaspal je Marko. Bog vedi, če je zaspal: 132 II | sedi in čaka." ~Vzdihnil je Marko; ali v sanjah, ali z bdečimi 133 II | napoči dan, tvoj dan, o Marko! In tvojih bratov dan, počitka 134 II | tedaj se povrnejo časi, Marko, ko boš držal roke križem 135 II | zarja izza hriba. ~"Vstani, Marko, vstani!" ~Prestrašil se 136 II | je začudil. ~"Na polje, Marko !" ~Domislil se je Marko 137 II | Marko !" ~Domislil se je Marko lepih sanj in ves potrt 138 II | vsi, vi vsi!" je pomislil Marko in je povesil glavo. "Vi 139 II | gospodarju!" ~Slišal je Marko šumenje gozda iz daljave, 140 II | zaječalo. ~"Čemu me biješ?" ~Marko je stal in je gledal. ~" 141 II | Moj kruh je vbogajme. O, Marko!" ~Hlapec je zavzdihnil, 142 II | zakašljal. ~"Kaj res misliš, Marko, da ni umrl?" ~"Ni umrl." ~ 143 II | Ameriko bi." ~Poslušal je Marko in takoj so bile onstran 144 II | preleknil in je zaspal. ~Marko je mislil, sanjal, zadremal 145 II | zaspal. ~Tretji dan je šel Marko na polje. Lep dan je bil; 146 II | obličje se je svetilo nebo. Marko pa je bil starec, truden, 147 II | Zašumelo je v senu, v mraku; Marko se ni zgenil. ~"Kako so 148 II | izobilici." ~V senu je zašumelo, Marko je sanjal. ~"Vsi bi radi 149 II | se je v senu, vstalo je! Marko se je zdramil. ~"Ej, hlapec, 150 II | obraz. ~"Glej," je pomislil Marko, "v njegovem srcu je kralj 151 II | zašumelo. ~"Ne, ne!" je planil Marko v poluspanju. "Prijatelj, 152 II | senca. ~"Ne, ne!" je jecal Marko, prestrašen, začuden. Prerezal 153 II | tudi snaho bi rad videl." ~Marko je premišljeval in je dremal 154 II | preden je zasvetila zarja, je Marko vstal. Odpahnil je vrata 155 II | Tam leži," je pomislil Marko, "in je ležal tako od rojstva 156 II | glasu, ne vzdiha ni čul Marko iz njih globokega, trudnega 157 II | zvezanega na rokah in nogah. ~"Marko!" Glas, poln silnega strahu, 158 II | bil izgubil gospodarja. ~Marko je stresel nejevoljen z 159 II | bil šel, ko je bil čas." ~"Marko !" ~Nekaj črnega se je prikazalo 160 II | prikazalo se je in se je zibalo. Marko je zamahnil z roko. ~"Čemu 161 II | nenadoma; svet je velik. O Marko, čaka te še veliko veselja!" ~ 162 II | mu je zgodilo: postal je Marko, odkril se je in se je pokrižal. ~" 163 II | sonce, polja in gozdovi. Marko se jim je odkril in jim 164 II | bil vesel. ~Tako je romal Marko čez hribe in doline, čez 165 II | zapihali so mrzli vetrovi in Marko je potisnil klobuk na čelo 166 II | še zbogom nisem rekel. O Marko, potepuh!" ~In solze so 167 II | pregledal njegove zemlje. No, Marko pride in ujec stoji na pragu 168 II | starina. "Zdaj pa sedi, Marko, in pij in jej in pripoveduj, 169 II | godilo!" ~Tako je sanjal Marko; težko je čakal dneva in 170 II | tik pred sabo je ugledal Marko visokega črnega človeka, 171 II | spet je bila noč naokoli. Marko se je bil vzdignil na komolcu, 172 II | slami, nič ni odgovorilo. ~Marko se je pokrižal. ~"Če si 173 II | vdrugič in tedaj mu je videl Marko naravnost v obraz. Ne star 174 II | je imel zavezano ruto. ~Marko je pomislil: "Človek je, 175 II | oblaki. ~"Hej !" je zaklical Marko. "Govori, zato ti je dal 176 II | vzkliknil: ~"Kaj nisi ti Marko, godec?" ~"Marko sem jaz." ~ 177 II | nisi ti Marko, godec?" ~"Marko sem jaz." ~In popotnik se 178 II | zajokal. ~"Odpusti mi, o Marko, in ne kolni me nikar!" ~ 179 II | in ne kolni me nikar!" ~Marko se je začudil. ~ 180 III| III ~Zelo se je začudil Marko in je izpregovoril: ~"Kdo 181 III| ki mu je težilo srce. ~"O Marko, jaz sem velik grešnik in 182 III| se mi godilo bolje. ~Toda Marko, drugačne čase so videle 183 III| Kako?" je vzkliknil Marko. ~"Da, in vsega sem imel 184 III| minila nebesa. Poslušaj, Marko, kako se je to zgodilo: 185 III| je pač sijalo sonce. O, Marko, in malokdaj mi je sijalo! 186 III| stresem. Zakaj pomisli, Marko, spoznal sem bil očetov 187 III| ploha, v snopju je šumelo. Marko je mislil: Glej, prišel 188 III| tuje dežele. ~"Ali spiš, Marko?" ~"Ni mi do spanja. Pripoveduj, 189 III| PAŠE. ~"Ne daleč odtod, o Marko, je paševal Ali paša. Prej 190 III| vsega v izobilici. ~Toda, o Marko, kak hitro je minilo to 191 IV | ležala pod kozolcem potepuh Marko in trudni popotnik, ki je 192 V | V ~Marko je poslušal v poluspanju. 193 V | popotnikom?" je vprašal Marko in je dremal. Z zaspanimi 194 V | dolga je še moja pot. -- O Marko, popotnik je zadel križ 195 V | Kakor v sanjah je videl Marko: plamen na holmu, rdeč in 196 V | Poslednjikrat ga je videl Marko s polspečimi očmi, ko se 197 V | daljnem holmu ter zatonil. ~Marko je zaspal in ko se je zdramil, 198 V | razmršila kuštravo glavo. Marko se mu je odkril in ga je 199 V | je lepo pozdravil. Zakaj Marko je vedel, kaj se spodobi. ~ 200 V | udomil moj ujec!" je potožil Marko natihoma, ko je bil truden. " 201 V | bogati ujec!" ~Prišel je Marko v vas, ki je bila vsa tiha 202 V | ujec moj?" se je začudil Marko. Prašal je starca, ki mu 203 V | hrbet in je gledal v tla. ~Marko je pljunil srdito, nato 204 V | skoro v mrak, je dospel Marko v mrtvo vas. Nikoli in nikjer 205 V | ožgano kamenje, kakor ga Marko še na prisojnih, kamenitih 206 V | Ves plah in potrt je bil Marko, ko je stopal v vas. Hiše 207 V | zaklenjene, okna zabita. Marko se je čudil in prešinil 208 V | ugledal mladost!" ~Tudi Marko se je začudil. ~"Nič se 209 V | pragu je sedela starka in Marko je postal pred njo. ~"O 210 V | je pokazala s prstom in Marko se je napotil. Samotna hiša 211 V | pragom je rastla trava. ~Marko je odprl in je stopil v 212 V | ti je kazal pot. Stopi, o Marko, stopi v izbo, da te nahranim 213 V | so se svetile prijazno. Marko je jedel in pil in prijetno 214 V | godilo. ~"Tako sem te vesela, Marko! Odkod prihajaš? Kod si 215 V | teta Agata!" je pozdravil Marko in nenadoma mu je šinilo 216 V | ljubeznivega še misliti ni mogoče, Marko pa ni bil več tako vesel 217 V | zavzdihnila globoko. ~"O Marko, kako bi ne bil pust in 218 V | tih ta moj samotni dom." ~Marko je poslušal in groza ga 219 V | njim. ~"Bog te je poslal, o Marko, v tolažbo zapuščenemu srcu. 220 V | tudi na njegovo srce. ~In Marko je počival. Postopal je 221 V | postavil predenj: "Jaz sem Marko, kdo pa si ti?" O, sladka 222 V | prestrašila. ~"Kaj ti je o Marko, da gledaš tako žalostno? 223 V | da ti urno postrežem." ~Marko pa je samo zmajal z glavo 224 V | nebeškega angela. Pljunil bi bil Marko, če bi se bilo spodobilo 225 V | lepi fantje!" ~Gledal je Marko ves otožen in je premislil 226 V | slovesna ura, ko je ugledal Marko svoje srce kakor na tleh 227 V | veselju je žalostno. O jaz Marko, siromak!" ~Še so bile okrogle 228 V | splahnela, a že se je razjokal Marko in ne jed mu ni teknila 229 V | Teta Agata je zajokala. ~"O Marko, tudi ti si obolel, pozna 230 V | roke. ~"Ne poslušaj ga, Marko, ne poslušaj sladkih bajk, 231 V | videla in ves bled je bil." ~Marko ni mogel spati v mehki pernici 232 V | tako bled?" ga je vprašal Marko. "Kaj se ti ne godi tako 233 V | gost. ~"Vsega imam dovolj, Marko, in godi se mi tako imenitno, 234 V | postelje vsako pomlad. O Marko, kak sladko je koprnenje 235 V | je sijala na posteljo. ~"Marko, kaj te ni nič sram? Tako 236 V | zameri!" se je izgovarjal Marko in sram ga je bilo. "Samo 237 V | so zakrvavele. ~"Ostani, Marko, ne izpustim te! Od solza 238 V | izkrvavelo bi moje srce!" ~Marko ni slišal njenih besed, 239 V | mu smilila. ~Poslušal je Marko pesem o hrepenenju, ki je 240 V | To je hrepenenje." ~Marko je poslušal in silno je 241 V | zapraskalo. ~"Kaj ne spiš, Marko?" ~"Kako bi spal, teta Agata, 242 V | in obraz. "Zatisni oči, Marko, mirno zaspi, da zadobi 243 V | utihnejo nepokojne misli." ~Marko pa je videl skozi zagrnjeno 244 V | Čas je!" je pomislil Marko in se je oblekel. ~"Ne izpustim 245 V | prižela nanje. Ostani!" ~Marko pa ni videl njenih solz 246 V | Zaječalo, zajokalo je iz groba, Marko pa se je napotil z veselim 247 V | njegove razprostrte roke. ~Marko je planil v prešerni vihar. ~ ~ 248 VI | VI ~Vso noč je romal Marko; prepeval je z vetrom, smejal 249 VI | in obupa!" ~Tako je tožil Marko in že se je spomnil, nehvaležen 250 VI | neumno srce, si verjelo!" Marko se je kesal, kakor že mnogokdaj, 251 VI | trudnimi nogami je romal Marko v klanec in je priromal 252 VI | daj, oče!" je pozdravil Marko. ~"Blagor ti, ki si mlad!" 253 VI | blagor ti, ki si mlad!" ~Marko je povesil glavo. Sam ni 254 VI | in jih ni več sklenil. ~Marko je stal kakor ob božjem 255 VI | Kakor ranjen se je zgrudil Marko na obraz in je zaihtel. 256 VI | bi me za župana, ker sem Marko, in zdajle bi se že bahal 257 VI | Tako je tožil in ihtel Marko in je zaspal. Košate bukve 258 VI | zvezdami posutega. ~Zaspal je Marko in ko je zaspal, se je napotil 259 VI | oblaka ne, ki bi ga zakrival. Marko pa se ni veliko čudil in 260 VI | gosto rašč in grmičevje. Marko se ni prestrašil; le v čudnem, 261 VI | nekoliko upognil hrbet. ~Marko si skoro ni upal dalje; 262 VI | so kapale debele kaplje. ~Marko se je stresel od mraza. ~" 263 VI | vojščakom, ki jih je videl Marko nekoč v farni cerkvi pred 264 VI | bradata sta bila v obraz. ~Marko se je spodobno odkril in 265 VI | me slišal," je pomislil Marko, "in tako čudno je odmeval 266 VI | molčal. Strahoma je opazil Marko, da so mu padale debele 267 VI | so bile njegove ustnice. Marko je iztegnil plaho roko in 268 VI | bilo in mrzlo, da se je Marko stresel. ~"Zaspal je in 269 VI | žalosten in malodušen je stopil Marko v dvorano. Velika je bila 270 VI | dolge sulice. Ko je vstopil Marko, se ni zganil nobeden, nobeno 271 VI | plah in ponižen je ostal Marko sredi dvorane. ~"Hrabri 272 VI | nikoli več!" je zavzdihnil Marko. ~Stresel je za laket mladega, 273 VI | si zaspal?" je vzkliknil Marko. "Tako mlad, pa spiš tisoč 274 VI | žalostnim srcem se je napotil Marko dalje, beli luči naproti. 275 VI | lepih kodrih; spala sta. ~Marko je stal pred kraljem; priklonil 276 VI | evangelij." ~Tako je govoril Marko, kralj Matjaž pa je molčal 277 VI | Hudo se je prestrašil Marko in srce mu je oledenelo. ~" 278 VI | kralj Matjaž, odrešenik!" ~Marko je prosil, a kralj Matjaž 279 VI | oproda. Takrat je opazil Marko velikega črnega vrana, ki 280 VI | kamen. ~"Umrl!" je vzkliknil Marko in se je zgrudil na kolena. ~" 281 VI | Ihteč, objokan se je zdramil Marko. ~"Hej, ti, mladi godec, 282 VI | si tako bridko zajokal?" ~Marko je gledal in je strmel; 283 VI | bukev, skozi šumeče listje. Marko si je pomel oči, vzdignil 284 VI | željan; pojdi z menoj!" ~Marko je vstal in je šel s ciganko 285 VI | devojka jim je kuhala zajtrk. ~Marko se je komaj ozrl po godcih; 286 VI | odkod prihajaš." ~"Ime mi je Marko in svet je moj dom. Pozdravljeni!" ~ 287 VI | Resnično, komaj da se je ozrl Marko po godcih. Njegove oči so 288 VI | cigansko devojko. Tako je bil Marko uročen, očaran in zaljubljen, 289 VI | najstarejši cigan. ~"Zagodi, Marko, da spoznamo tvojo umetnost." ~ 290 VI | spoznamo tvojo umetnost." ~Marko je zagodel in je godel tako 291 VI | zavriskala, zastokala je pesem: Marko je bil ugledal prelepe oči 292 VI | vzkriknila, omahnila na zemljo, Marko je povesil roke in je zajokal. ~" 293 VI | zajokal. ~"Kaj ti je, o Marko? Kaj si zajokal?" so se 294 VI | Žalostni smo bili in potrti, o Marko, ker nam je bil umrl četrti 295 VI | cesarstvom. Ostani pri nas, Marko, in dobro se ti bo godilo." ~ 296 VI | Tako je govoril cigan, Marko pa mu je odgovoril z zelo 297 VI | grenki žalosti je prejokal Marko dan, gozd je tonil v zgodnji 298 VI | obraz. ~"Zakaj si otožen, Marko, ti lepi, mladi godec?" ~" 299 VI | Matjaž." ~"Zakaj bi umrl, Marko, če me imaš rad? Poljubi 300 VI | koprnele njene kipeče ustnice. ~Marko je vztrepetal; silen ogenj 301 VI | izveličavni ljubezni. -- ~Marko se je poročil z lepo cigansko