Part

  1 I  |           sam je ostal; ne matere ni imel več, ne bratov, ne
  2 I  |        nato je žaloval ves teden. Ni šel ne na polje, ne v gozd;
  3 I  |          zaklenil se je v hišo in ni govoril z nikomer. Sedel
  4 I  |         je bil prazen in odgovora ni bilo, Marko pa se je razjokal
  5 I  |          mize tudi ljudje, ki jih ni bil videl še nikoli v življenju.
  6 I  |      nikoli v življenju. Marko pa ni prašal po imenu in rodu: --"
  7 I  |           žalovanje, v besedah ga ni bilo več in tudi v srcu
  8 I  |      besede njegove!" ~Ali žalost ni bila globoka in tudi ne
  9 I  |        krčmo in je pil, dokler se ni znočilo. ~"Dolgčas nam je
 10 I  |           se ga je ognil. "Kaj te ni sram lepega dneva, Marko?
 11 I  |   razvedril, ko mi je umrl oče?" ~Ni še ozrl po hiši, ni pogledal
 12 I  |        oče?" ~Ni še ozrl po hiši, ni pogledal v hlev in tudi
 13 I  |           hlev in tudi s posli se ni pomenil. Napregel je in
 14 I  | razbojnikov je veliko na svetu!" ~Ni se bal Marko slabe poti
 15 I  |      pisanih bankovcev. Ali Marko ni bil rad žalosten in potolažil
 16 I  |        vračal domov. Listnica res ni bila več rejena, pa tudi
 17 I  |        več rejena, pa tudi prazna ni bila. In dokler je bila
 18 I  |       žepu svetla krona, se Marko ni brigal za včerajšnji dan,
 19 I  |       Odkod, sosed?" ~Sosed pa mu ni odgovoril. Tiho je šel mimo
 20 I  |        oral in nisem sejal, pa me ni strah ne toče, ne slane!" ~
 21 I  |           so ljudje v teh krajih! Ni več vesele besede iz njih
 22 I  |            Tja se napravim!" ~Nič ni veliko premišljeval; napregel
 23 I  |        naposled še suknjo, dokler ni pijan in napol nag obležal
 24 I  |       Pogledal je voz -- tudi voz ni njegov! Mel si je oči vščipnil
 25 I  |         zgodilo potem, tega Marko ni vedel več. ~"O cigani, kako
 26 I  |      Marko, da še svojega kozolca ni poznal več. ~Kakor tat se
 27 I  |      razsrdil Marko. ~Toda v izbo ni stopil; sram ga je bilo
 28 I  |           bil obsedel! Ne denarja ni, ne voza, ne konj!" ~Tako
 29 I  |         na Hrvaškem?" ~Toda Marko ni bil človek, da bi se vdajal
 30 I  |         se je proti krčmi, še sam ni prav vedel kako. ~"Hej,
 31 I  |           se klatil, Marko, da te ni bilo tako dolgo na izpregled?" ~"
 32 I  |            je odgovarjal Marko in ni povedal, da je bil zapravil
 33 I  |           obraz z jeznimi očmi in ni izpregovoril besede. Nato
 34 I  |          začudil krčmar. "Nikogar ni bilo! Pijan si, Marko, pijan;
 35 I  |              Ali ko se je zbudil, ni mislil Marko več ne na očeta,
 36 I  |       svet. Naposled Marko še sam ni več vedel, kaj je njegovega
 37 I  |        njegovega in si tudi skrbi ni delal velikih, dokler je
 38 I  |       Dobro se je godilo Marku in ni ga bilo mar, da so se ga
 39 I  |        vsi krščanski ljudje. ~Nič ni mislil Marko in tako tudi
 40 I  |         mislil Marko in tako tudi ni pomislil, da ima dno celo
 41 I  |          se mi sanja?" ~Nič se mu ni sanjalo. Poizkusil je, da
 42 I  |          zemlje veliko; polje, da ni bilo lepšega v vasi, prostrani
 43 I  |        stokal; premišljeval je in ni mogel premisliti ničesar. ~"
 44 I  |           naravnost v krčmo. ~Nič ni pozdravil; sedel je za mizo
 45 I  |        Slonel je za mizo, nikogar ni pogledal, z nikomer ni govoril.
 46 I  |    nikogar ni pogledal, z nikomer ni govoril. In vsi, ki so ga
 47 I  |          zato da bom vedel, če me ni osleparil! Tako je, še enkrat
 48 I  |           Ali je tako, Marko, ali ni?" ~Nič ni odgovoril Marko,
 49 I  |        tako, Marko, ali ni?" ~Nič ni odgovoril Marko, gledal
 50 I  |        očmi pa se mu je zibalo. ~"Ni res! Ni mogoče!" ~Zasmejal
 51 I  |           mu je zibalo. ~"Ni res! Ni mogoče!" ~Zasmejal se je
 52 I  |          Pomlad je bila, Marko pa ni mislil, da bi šel pogledat
 53 I  |     upanje in je bil vesel, da mu ni bilo treba na polje. ~Pa
 54 I  |               Krčmar je šel in mu ni natočil več, Marko pa se
 55 I  |       Marko!" ~In tisto noč Marko ni bil pijan, ne tisto noč
 56 I  |         noč in nikoli več, dokler ni zapel pred njegovo hišo
 57 II |          je bil dan lep in topel, ni bilo v njegovem srcu ne
 58 II |          bi bilo človeku srce, da ni upanja v njem? ~Zagodel
 59 II |   izpremenile njegove oči. Nikoli ni videl prej, kako lep je
 60 II |           strah budeč. Tudi polja ni videl prej, živega, tako
 61 II |           in lahko mu je bilo, da ni čutil nog. Časih je srečal
 62 II |          je potisnil klobuk in se ni ozrl. ~"Marko!"  "Lačen
 63 II |        starem. Toča je pobila, da ni ostalo ne bilke več, gozd
 64 II |          veter." ~Marko je pil in ni ga bilo sram hudega greha.
 65 II |      nerodovita. ~"V tistih časih ni bilo ne davkov, ne vojska;
 66 II |           je rodilo polje, nikoli ni pobila toča, ne suše ni
 67 II |           ni pobila toča, ne suše ni bilo, ne povodnji. Ljudje
 68 II |          je bilo groba strah; sam ni vedel, o čem je sanjal. ~"
 69 II |      kakor nikoli poprej, ne toče ni bilo, ne suše, ne povodnji.
 70 II |    povodnji. Kmet je pridelal, da ni vedel kam s pridelki, premajhna
 71 II |          preplavile dolino. Polje ni rodilo niti klasu, vinograd
 72 II |      kakor obrazi mrtvecev. ~"Ne, ni umrl!" je vzkliknil Marko.
 73 II |       senu Marko in hlapec. ~"Ne, ni umrl!" je zavzdihnil Marko
 74 II |          nas usmili siromakov!" ~"Ni umrl, ni treba trpeti!" ~
 75 II |     usmili siromakov!" ~"Ni umrl, ni treba trpeti!" ~Zaspal je
 76 II |   izgubile misli od ravne poti. ~"Ni umrl. Zapisano je dalje,
 77 II |         imel vsega v izobilici." ~Ni še zasvetila zarja izza
 78 II |        kakor gospodar. In ničesar ni videl več; zastrte so bile
 79 II |      zastrte so bile njegove oči. Ni videl gozda, šumeče lepote
 80 II |            šumeče lepote njegove; ni videl polja, ki je vzdigalo
 81 II |       naproti" ~Legel je, zaspati ni mogel. ~"Živel sem nekoč,"
 82 II |         te pozdravljal? Nikoli te ni oskrunil pot od mojega čela,
 83 II |         polje v dolini? Nikoli te ni ranil moj plug, izžemal
 84 II |      šumeči, črni gozd? Moja roka ni prelila kaplje tvoje krvi;
 85 II |         kmet in globoko sključen. Ni imel motike v rokah, Bog
 86 II |         potrt. ~In je mislil: "To ni moj dom; še to seno, ki
 87 II |         to seno, ki v njem ležim, ni moje. In to ni moje polje;
 88 II |        njem ležim, ni moje. In to ni moje polje; orjem in sejem,
 89 II |         Kaj res misliš, Marko, da ni umrl?" ~"Ni umrl." ~Hlapec
 90 II |     misliš, Marko, da ni umrl?" ~"Ni umrl." ~Hlapec se je preleknil
 91 II |          prsten, v zemljo ukopan. Ni mu sijalo sonce, polje mu
 92 II |         mu sijalo sonce, polje mu ni prepevalo. Sklonil se je
 93 II |           trde ilovice izklesan. ~Ni večerjal, pozdravil ni nikogar;
 94 II |            Ni večerjal, pozdravil ni nikogar; legel je, sklenil
 95 II |          dolga, brezkončna. Pa če ni konca! Upanje je v srcu,
 96 II |           senu, v mraku; Marko se ni zgenil. ~"Kako so že umirale
 97 II |          se k njemu; kralj Matjaž ni maral hlapcev; zapodil je
 98 II |        obraz. ~"Ej, kaj počneš?" ~Ni vzdihnil, ni zakašljal;
 99 II |        kaj počneš?" ~Ni vzdihnil, ni zakašljal; z razprostrtimi
100 II |          bilo na svislih; še seno ni zašumelo. ~"Ne, ne!" je
101 II |  Prijatelj, budalo staro, saj tam ni poti!" ~Planil je, opotekal
102 II |        Zašumelo je v senu; hlapec ni spal. ~"Nič mi ne piše.
103 II |           ob cesti, a polje se še ni zdramilo, tudi hribi se
104 II |         ležal do groba. Nikoli se ni napotil, in bi ga tudi ne
105 II |         poti; ne glasu, ne vzdiha ni čul Marko iz njih globokega,
106 II |          Pospešil je korake in se ni več ozrl. ~"Starec, nadložni!
107 II |           je takoj utihnilo. ~Sam ni vedel, kako se mu je zgodilo:
108 II |         dni in tri noči in nič mu ni bilo hudega. Zagodel je
109 II |           umolknili in poslušali, Ni še bilo godca, ki bi bil
110 II |        kesanje se je utolažilo. ~"Ni koristna tako velika bridkost.
111 II |           težko je čakal dneva in ni mogel zaspati. Tedaj pa
112 II | poskakovale pred očmi in razločil ni ničesar. ~"Hej! Oglasi se,
113 II |          Zašumelo je v slami, nič ni odgovorilo. ~Marko se je
114 II |        naravnost v obraz. Ne star ni bil in ne mlad; po koščenem
115 II |            redke ščetine, klobuka ni imel na glavi, na vse strani
116 II |          bil in umazan, še srajce ni imel in je kazal izpod suknje
117 II |         tukaj za naju obadva; saj ni kozolec ne moj ne tvoj.
118 III|          sem imel v izobilici. Pa ni trajalo dolgo; kakor da
119 III|          Pa mi piše oče: Ne polja ni več, ne senožeti, ne živine;
120 III| predpustnega plesa, pametna misel ni mogla vanjo. Tako sem povezal
121 III|          sem prejadral. In nikjer ni zadobilo moje srce miru,
122 III|           Pa se je zgodilo nekoč, ni še dolgo tega, da sem se
123 III|          vrata so zaprta, nikogar ni na pragu, svetlega neba
124 III|           na pragu, svetlega neba ni nikjer in sama gluha noč
125 III|     dežele. ~"Ali spiš, Marko?" ~"Ni mi do spanja. Pripoveduj,
126 III|           pašo. Njegovih bogastev ni mogoče popisati z besedami.
127 III|         skrbi in nadlog; siromaka ni bilo med njimi in tudi zadolženi
128 III|         ne pozno v noč. Nikoli se ni zgodilo, da bi vriskali
129 III|          bil zlodej obsedel. Delo ni več dišalo nikomur, toliko
130 III|       prepevali. Ene krčme jim že ni bilo zadosti, pa je ustanovil
131 III|       cesti; večen praznik. Nihče ni verjel tem neumnim bajkam,
132 III|       prerokoval, da tistih časov ni za zmerom konec, temveč
133 III|            tudi temu prerokovanju ni verjel nihče, ampak pohujšalo
134 III|   pijančevanje, kakršnega svet še ni videl. Ob delavnikih, ob
135 III|          pridigal in je rotil, pa ni pomagalo nič, zato ne, ker
136 III|        pomagalo nič, zato ne, ker ni bilo nikogar v cerkev. Bog
137 III|        Antikrist; ne božja beseda ni zalegla več in ne človeška.
138 III|         pošiljal dež, pa se nihče ni zmenil zanj; sonce je sijalo,
139 III|       nastopila je suša, pa nihče ni mislil na molitev in prošnjo
140 III|   opustošena polja, kakor živino. Ni bilo več najbolj siromašne
141 III|    njegova, ne kosca polja, ki ga ni bil ugrabil; ne le doma
142 III|      desetine in suženjstva. Kmet ni več opravljal svojega dela
143 III|       turško ime, ker krščanskega ni zaslužil. Odpustil ni niti
144 III| krščanskega ni zaslužil. Odpustil ni niti groša in obresti je
145 III|            ki se ji vsaj klanjati ni treba pred gospodom. Nekaj
146 III|       trkali na prsi; pomagalo pa ni nič. ~Ali paši je prišlo
147 III|       paša in njegovo turško srce ni čutilo ne sramu, ne usmiljenja. ~
148 III|           hčerko, ki ji po lepoti ni bilo enake na vsem svetu.
149 III|          O njenih očeh pa nikakor ni mogoče govoriti s tolikim
150 III|      Nikoli v svojem življenju še ni godel mladi godec tako čudovito,
151 III|           starina. Godec pa skoro ni okusil jedil in še za vino
152 III|     okusil jedil in še za vino se ni zmenil veliko. Ves zamaknjen
153 III|           godec v gradu; godec pa ni legel in ni zatisnil očesa
154 III|       gradu; godec pa ni legel in ni zatisnil očesa vso noč.
155 III|      zdravnike, toda njih učenost ni pomagala nič; ni jih kapljic
156 III|          učenost ni pomagala nič; ni jih kapljic na svetu, ki
157 III|       veselo in bučno, da svet še ni videl takega. Pijani snubci
158 III|      licih. Nobeden izmed snubcev ni bil tako srečen, da bi se
159 III|      njimi kakor v sanjah, videla ni nikogar, slišala ni šuma
160 III|        videla ni nikogar, slišala ni šuma in razumela ni nobene
161 III|       slišala ni šuma in razumela ni nobene sladke besede, ki
162 III|          reči, da jih še popisati ni mogoče. ~V pijanosti pa
163 III|      tedne noč in dan? ~Nikoli še ni bilo človeka, ki bi bil
164 III|          Petra, čemu popiva, zato ni vedel odgovora; mislil je,
165 III|        vedel odgovora; mislil je, ni se mogel domisliti ničesar. ~--
166 III|            Ali paša je bil pijan, ni odjenjal. ~-- Jaz bi pa
167 III|           tako svatbo, kakršne še ni videl svet. Povabil je toliko
168 III|           tako bel, da se nič več ni razločila njegova polt od
169 III|    brbljale in pripovedovale, ona ni slišala ničesar. Skozi lino,
170 III|         proti gozdu. ~Baron Peter ni bil vesel, da ga ni pozdravila
171 III|         Peter ni bil vesel, da ga ni pozdravila nevesta na pragu.
172 IV |           in poslušal, toda glasu ni bilo iz doline, ni se prikazal
173 IV |          glasu ni bilo iz doline, ni se prikazal človek na beli
174 IV |          odkoder si prišel. ~Kmet ni pozdravil in se ni več ozrl
175 IV |           Kmet ni pozdravil in se ni več ozrl na popotnika; šel
176 IV |          ne bile spoznale, da vas ni spoznalo moje srce. ~Starki
177 IV |           je do krčme in je skoro ni več spoznal. Manjša se mu
178 IV |    zgrbljena od starosti. Nikogar ni bilo na pragu, veža je bila
179 IV |      Popotnik je stal na cesti in ni vedel kam; zdelo se mu je,
180 IV |         bile samo priprte, v izbi ni bilo človeka. ~-- Hej, krčmar,
181 IV |              Povejte. ~-- Ne doma ni imel, niti hleva ne, da
182 IV |        med živino, na topli gnoj. Ni ga v tej dolini, o Gregor,
183 IV |      obadva čudno mrtvaška. Zunaj ni bilo čuti koraka, ne glasu. ~--
184 IV |        ognju. ~Krčmarjevo kesanje ni bilo globoko; kakor iz zrahljane
185 IV |           do smrti. Samo duše nam ni ugrabil, ali ostavil nam
186 IV |           svatbo, kakršne svet še ni doživel. ~Popotnik se je
187 IV |             Res, o krčmar, res še ni doživel svet take svatbe,
188 IV |        moreš: tudi popotna palica ni tvoja. Slabši si od živine
189 IV |          kipel iz srca, beseda si ni upala na jezik. ~-- Kaj
190 IV |        ledu njegov obraz. Nikomur ni prišlo na misel, da bi se
191 IV |      pozni in zlousodni uri, tega ni mogoče povedati. Če bi bil
192 IV |           kakor kuga: ne gora jih ni ovirala in ne voda, človek
193 IV |        ovirala in ne voda, človek ni videl, kdaj jih je zaslišal
194 IV |      zastrupile so mu srce in sam ni vedel. Tiste pesmi so bile,
195 IV |       volja. ~Tudi nič hrepenenja ni bilo v njegovem srcu in
196 IV |         in pomolil bom, da Bog še ni slišal take molitve. Ali
197 IV |        moži svojo hčer in svet še ni doživel take svatbe. Tudi
198 IV |        debelemu baronu! ~Godec pa ni bil nič žalosten, zasmejal
199 IV |         slišala moje pesmi in kaj ni bilo toliko vere v tvoji
200 IV |         ljubezni v mojem srcu, da ni bilo za vero nič več prostora.
201 IV |     poljubljal njenega krila rob. Ni še ura minila, pa se je
202 IV |     prebledeli od groze. ~Neveste ni bilo v dvorani; iskale so
203 IV |          se je hotel vzdigniti in ni mogel; ležalo mu je na ramah,
204 IV |     verige; hotel je zakričati in ni mogel; tiščalo ga je za
205 IV |  Pozdravljen, Ali paša! ~Odzdrava ni bilo; sto grozepolnih oči
206 IV |        delež prihajamo. ~Ali paša ni prosil milosti. Slonel je
207 IV |     naveličali matjaževanja? ~Nič ni prosil Ali paša in tudi
208 IV |           Ali paša in tudi slišal ni, ko je govoril popotnik. ~--
209 IV |          gozdi. Dopolnil si! ~Nič ni slišal Ali paša in tudi
210 IV |     slišal Ali paša in tudi čutil ni, ko se mu je odprl na čelu
211 IV |    zaklical s pijanim glasom. ~-- Ni lepo, Ali paša, da nam kuriš
212 V  |          dremal. Z zaspanimi očmi ni videl človeka, razcapanega
213 V  |         krvave pege, ne ogenj jih ni izžgal, ne voda izprala.
214 V  |    gledali so čemerno in noben mu ni odzdravil. ~"Kaj tukaj si
215 V  |          vas. Nikoli in nikjer še ni videl tako pustih in zapuščenih
216 V  |      nerazvožene, kakor da nikoli ni stopila nanje človeška noga.
217 V  |            kamenitih lazih nikoli ni videl. Še gozd, ki je gledal
218 V  |     prijaznost, ki je prej nikoli ni bil okusil, gorke, božajoče
219 V  |        besede, ki jih prej nikoli ni slišal -- leglo mu je na
220 V  |           ljubeznivega še misliti ni mogoče, Marko pa ni bil
221 V  |       misliti ni mogoče, Marko pa ni bil več tako vesel in zadovoljen,
222 V  |         srcu. -- Mati, nič več mi ni živeti tukaj, pretesen mi
223 V  |         srcu. -- Mati, nič več mi ni živeti v tem pustem in tesnem
224 V  |        Tako so šli moji sinovi in ni jih bilo več nazaj, vsi
225 V  |           tako imenitno še nikoli ni godilo. ~Ampak kakor tudi
226 V  |     pozabljena. Dotaknil pa se je ni. Zakaj vedel je, da bi ob
227 V  |           s svojo sito lenobo, če ni bilo nikogar, da bi se postavil
228 V  |      gledaš tako žalostno? Kaj ti ni več dobro pri meni, kaj
229 V  |         je samo zmajal z glavo in ni odgovoril nič. Obolelo je
230 V  |           težak, in še sonce samo ni prodrlo skozenj. Čisto sam,
231 V  |      pokopališču; še zasmejati se ni smel, niti izpregovoriti
232 V  |         semena željna; in nikogar ni bilo, ki bi se v ljubezni
233 V  |      čakala je tam mati in otroka ni bilo, da bi ga dojila. Starka,
234 V  |       razjokal Marko in ne jed mu ni teknila več in ne pijača. ~"
235 V  |          ves bled je bil." ~Marko ni mogel spati v mehki pernici
236 V  |         posteljo. ~"Marko, kaj te ni nič sram? Tako lepa, topla
237 V  |  izkrvavelo bi moje srce!" ~Marko ni slišal njenih besed, njenih
238 V  |          njenih besed, njenih ran ni videl in tudi pomislil ni
239 V  |         ni videl in tudi pomislil ni nanje. Bledi gost se je
240 V  |     klečala je nekoč pred njim in ni se mu smilila. ~Poslušal
241 V  |          To je hrepenenje. O, saj ni popotnik, kdor nima doma,
242 V  |     popotnik, kdor nima doma, saj ni siromak, kdor nima bogastva!
243 V  |           palico. Nikoli še se mu ni zdel duh po trohnobi in
244 V  |           duri, težki vzduh pa se ni ganil; če bi prižgal svečo,
245 V  |           z mirnim plamenom. ~Nič ni bilo Marku žal in ni se
246 V  |          Nič ni bilo Marku žal in ni se mu storilo inako, ko
247 V  |         bi darovalo moje srce, pa ni nikogar, da bi užival moj
248 V  |           bi dojile moje prsi, pa ni nikogar, da bi ga prižela
249 V  |         nanje. Ostani!" ~Marko pa ni videl njenih solz in ni
250 V  |           ni videl njenih solz in ni občutil njene bridkosti,
251 VI |           njegovo srce. Dokler se ni utrudilo: v brezdelju trudaželjno,
252 VI |        teče po obrazu. O, kdaj že ni bilo sladkega potu na mojem
253 VI |        lepo, bahato polje; nič se ni postaralo, še zmerom je
254 VI |       Marko je povesil glavo. Sam ni vedel, kaj ga je zabolelo
255 VI |     radost. Povesil je glavo, nič ni odgovoril in je šel dalje.
256 VI |        Zgrudil se je na kolena in ni več vstal, razprostrl je
257 VI |         razprostrl je roke in jih ni več sklenil. ~Marko je stal
258 VI |          se mu je stisnilo in sam ni vedel, ali od sramu, ali
259 VI |           ob vsem dolgem romanju, ni bil občutil tako silne bridkosti. ~"
260 VI |        skoro čudežno, zakaj sonca ni bilo na nebu in tudi oblaka
261 VI |          ga zakrival. Marko pa se ni veliko čudil in vse se mu
262 VI |        kam drži moja pot; zastonj ni hrepenelo moje srce." ~Dospel
263 VI |       rašč in grmičevje. Marko se ni prestrašil; le v čudnem,
264 VI |    upognil hrbet. ~Marko si skoro ni upal dalje; votlina je bila
265 VI |          Tako tiho je, še sopenja ni čuti. Bog vedi, če nisem
266 VI |        luč, sveča ob grobu. Glasu ni bilo; celo kaplje so padale
267 VI |           poprašam spoštljivo, če ni še blizu njegov veliki čas.
268 VI |           v nadlego." ~Vojščak se ni ganil, še trepalnic ni vzdignil,
269 VI |         se ni ganil, še trepalnic ni vzdignil, stal je kakor
270 VI |         stal je kakor iz kamna. ~"Ni me slišal," je pomislil
271 VI |         Trdno spi, v stoletjih se ni naspal. Kaj bi mi zameril,
272 VI |      kapale na tla, vojščak pa se ni ganil. Njegove oči so bile
273 VI |           Ko je vstopil Marko, se ni zganil nobeden, nobeno oko
274 VI |     zganil nobeden, nobeno oko se ni odprlo, nobena guba ni zašumela.
275 VI |         se ni odprlo, nobena guba ni zašumela. Brezglasno so
276 VI |          molčali; še s trepalnico ni pomežiknil nobeden, še s
277 VI |   pomežiknil nobeden, še s prstom ni zganil. ~Marka je obšel
278 VI |        let in se ne zdramiš in te ni nič sram! Kako boš vodil
279 VI |          bela luč, ali izplamtela ni, svetila je mirno in dremotno,
280 VI |         se mu je skoro izneveril. Ni ga srca, ki bi v teh žalostnih
281 VI |         Matjaž pa je molčal in se ni ganil; molčala sta oproda
282 VI |           da prideš, ne kdaj; saj ni treba, da bi vedeli, saj
283 VI |          treba, da bi vedeli, saj ni treba, da bi te videli.
284 VI |          očaran in zaljubljen, da ni okusil ne jedi, pijače in
285 VI |            pijače in da se nikoli ni mogel domisliti, kaj je
286 VI |       nismo slišali take pesmi in ni še bilo godca na svetu,
287 VI |      zjutraj smo ga budili, pa se ni zdramil. Tako smo ga zagrebli,
288 VI |      godca tako imenitnega, da mu ni enakega pod nobenim cesarstvom.
289 VI |    zaželjeni počitek." ~Ne besede ni več izpregovoril, legel
290 VI |           Boga za lepo smrt. Zame ni več radosti na svetu, trhla