Part

  1 I  |                       I  "Posebno pa si še dobro zapomni, sin
  2 I  |     govoril oče in je umrl, Marko pa je ostal sam. Čisto sam
  3 I  |      bratov, ne sester; sorodniki pa so bili razkropljeni po
  4 I  |         za mizo in je lomil kruh, pa se je ozrl nenadoma in je
  5 I  |           odgovora ni bilo, Marko pa se je razjokal kakor otrok.
  6 I  |         nikoli v življenju. Marko pa ni prašal po imenu in rodu: --"
  7 I  |      pogrnjena, na, pij in jej!" ~Pa so pili in jedli do pozne
  8 I  |       resne so bile besede. Kmalu pa je napolnil izbo veseli
  9 I  |        potrkal po rami. ~"Posebno pa si še zapomni, sin moj:
 10 I  |         je prestrašil Marko, nato pa je vzdignil polni kozarec. ~"
 11 I  |             je klical Marko, "nam pa vino!" ~Bučna vinska radost
 12 I  |      zaplesali urno polko. ~Tedaj pa se je že svetlikalo skozi
 13 I  |  Pokrižala se je in je šla mimo. ~Pa je prišel mimo kmet; v gozd
 14 I  |          vrgli pod kap, harmoniko pa so vrgli za njim. ~Marko
 15 I  |      seješ, kako boš žel?" ~Marko pa se je razsrdil v svoji pijanosti. ~"
 16 I  |          je polotila žalost, bila pa je še manj globoka in še
 17 I  |          bi delal ponoči, podnevi pa spal!" ~Marko se je vrnil
 18 I  |          bi brez denarja? Za koga pa je hranil oče, nosil v mesto
 19 I  |          mestu ! Popeljem se tja, pa vzdignem še tisto. Kaj bi
 20 I  |       ponosen kakor cesar. ~"Zdaj pa pokusimo, kakšno vino točijo
 21 I  |   izgubljal pijani Marko. Zjutraj pa je prešteval bankovce in
 22 I  |           res ni bila več rejena, pa tudi prazna ni bila. In
 23 I  |         še truden od dolge vožnje pa bi že na delo?" ~Tako je
 24 I  |       žejna družba. Najbolj vesel pa je bil Marko sam. ~"O domača
 25 I  |           drevje in se je lomilo. Pa se je zjasnilo nebo, še
 26 I  |             Odkod, sosed?" ~Sosed pa mu ni odgovoril. Tiho je
 27 I  |       povešeno glavo, njegove oči pa so bile rdeče kakor od solza. ~
 28 I  |            Bog se usmili!" ~Tedaj pa se je domislil Marko in
 29 I  |        nisem oral in nisem sejal, pa me ni strah ne toče, ne
 30 I  |         se je pač spodobilo, nato pa ga je naložil kakor vrečo
 31 I  |       vselej, kdaj imata zadosti! Pa povej rajši, odkod si in
 32 I  |              ne niso sanje! ~"Kod pa si hodil, Marko? Kaj si
 33 I  |        nisi oral, nič nisi sejal! Pa če bi ti bila toča pobila
 34 I  |        stoteren blagoslov! -- Kaj pa si iskal tam doli na Hrvaškem?" ~
 35 I  |           mu je segel v roko."Kod pa si se klatil, Marko, da
 36 I  |          in konje in suknjo. Koga pa je to kaj brigalo? ~In Marko
 37 I  |         dlani in je dremal. Tedaj pa se je nenadoma zdramil in
 38 I  |           Marko vse, kar je imel, pa se je napotil k oderuhu
 39 I  |      popival. ~No, šla je lehica, pa je šla druga lehica, nato
 40 I  |         je šla druga lehica, nato pa je šel travnik, za travnikom
 41 I  |           je k oderuhu. ~"No, kaj pa ti, Marko?" ~Začudil se
 42 I  |      Velik denar, Marko! Kako boš pa plačal?" ~"Saj imam še hišo?" ~"
 43 I  |          si velik pijanec, Marko, pa slab računar! Hiša je moja --
 44 I  |          kmalu prinesi obresti -- pa Bog s teboj!" ~Tako je odhajal
 45 I  |        niso mogle nikamor. ~"Kdaj pa je šlo vse? Kam je šlo?
 46 I  |          Zmotil se je slepar, ali pa me je ogoljufal prav po
 47 I  |         tako govoriš z mano? Kako pa si govoril prej? Zredil
 48 I  |          si se za moj denar, zdaj pa bi me gledal postrani?" ~"
 49 I  |           srda in sramu.  Natihem pa je premišljeval: "Težko
 50 I  |          je bil kakor med -- zdaj pa bi me že skoro podil preko
 51 I  |        obrazu se mu pozna! ~Marko pa je premišljeval: ~"Če bi
 52 I  |        razjezila ga je bila žena, pa se je stresel nad mano!
 53 I  |         je in je pil, drugo jutro pa se je napotil k oderuhu.
 54 I  |       Marko, gledal je, pred očmi pa se mu je zibalo. ~"Ni res!
 55 I  |         štel in računil, številke pa so plesale pred njim, zdelo
 56 I  |            prej! Le hodi z Bogom, pa misli na plačilo!" ~Marko
 57 I  |             Pomlad je bila, Marko pa ni mislil, da bi šel pogledat
 58 I  |          ni bilo treba na polje. ~Pa ga popraša krčmar nekoč: ~"
 59 I  |     koliko si že dolžan? Kdaj boš pa plačal?" ~Marko je vzkipel. ~"
 60 I  |        plačal, Marko!" ~"Le toči, pa bodi brez skrbi! Bom že
 61 I  |          mu ni natočil več, Marko pa se je napotil domov osramočen
 62 I  |         Marko je bil žejen. ~"Kaj pa ti, Marko? Ali si prinesel
 63 I  |           razsrdil Marko. ~Krčmar pa se je zasmejal naglas. ~"
 64 I  |         navzgor proti krčmi, nato pa je zažvižgal in se napotil
 65 II |         Kurent, postopač!" ~Marko pa se je zasmejal. ~"Kako sem
 66 II |           ne, da bi se ogrnil, o! Pa stoji hiša tam doli, hišica,
 67 II |         žejen," je pomislil Marko pa je postal. ~"Kam se ti tako
 68 II |       vina in belega kruha, Marko pa je pomôlil natihoma v zahvalo
 69 II |      Ostani pri nas za hlapca." ~"Pa ostanem." ~Položil je harmoniko
 70 II |        pač hišo in polje in gozd, pa je ves svet tvoj. No, blagor
 71 II |     Ljudje so držali križem roke, pa so imeli vsega zadosti.
 72 II |         vedel, o čem je sanjal. ~"Pa je bilo nekoč; bral sem
 73 II |           kašča. V toliki obilici pa so se ljudje prevzeli in
 74 II | nehvaležnostjo in je umrl. Z njim pa je umrla pravica na svetu." ~
 75 II |     sanjah, ali z bdečimi očmi. ~"Pa napoči dan, tvoj dan, o
 76 II |        imel v izobilici. Bilo je, pa je minilo, Bog vedi, zakaj.
 77 II |           kralja Matjaža verniki. Pa se je zgodilo -- kako pač?
 78 II |       polje; orjem in sejem, želi pa bodo tuji ljudje. Na cesto
 79 II |         se je svetilo nebo. Marko pa je bil starec, truden, prsten,
 80 II |         cesta, dolga, brezkončna. Pa če ni konca! Upanje je v
 81 II |         še geniti se nisem mogel. Pa so še tako mlade moje noge,
 82 II |        Vsi bi radi k njemu, glej, pa ne morejo! Priklenjene so
 83 II |        harmoniko pod pazduho. No, pa zbogom, botra, oj zbogom,
 84 II |         skoro zadremal. ~"Oj, jaz pa vem, kje ga poiščem. V gori
 85 II |       rezki jutranji hlad, v srce pa je prišla nenadoma sveža
 86 II |        bil našel. Zbogom, starec, pa naroči mi pozdrav za sina,
 87 II |            No, zdaj kriči starec, pa ne da bi bil šel, ko je
 88 II |           zamahnil z roko. ~"Čemu pa kričiš, budalo? Sam se je
 89 II |           Sam se je zaril v seno, pa bi rad, da bi se še jaz!" ~
 90 II |         po cesti, lačen popotnik, pa me pozdravi poštena ženska,
 91 II |    prinese na mizo kruha in vina. Pa bodi hlapec pri nas, pravi.
 92 II |           potepati po svetu. Tako pa sem pobegnil ponoči kakor
 93 II |          solze na njegovih licih, pa se je že srce zasmejalo
 94 II |      sveti žlahtna starina. "Zdaj pa sedi, Marko, in pij in jej
 95 II |           ni mogel zaspati. Tedaj pa se je zasvetilo v oblakih
 96 II |         izpregovori! Če si satan, pa se poberi odtod !" ~Zasvetilo
 97 III|       vsega sem imel v izobilici. Pa ni trajalo dolgo; kakor
 98 III|           imel vsega v izobilici? Pa mi piše oče: Ne polja ni
 99 III|         kesanja. Truden sem bil. ~Pa se je zgodilo nekoč, ni
100 III|        gluha noč je naokoli. ~Jaz pa sem vedel takrat, da je
101 III|          je molčal popotnik, nato pa je pripovedoval Marku tole ~
102 III|      Hodil bi od jutra do večera, pa bi ne obhodil njegove zemlje.
103 III|        suženjstva. ~Najbolj čudno pa je, kako se je to zgodilo.
104 III|         da bi šli na polje. Komaj pa se je prikazal Ali paša,
105 III|      dišalo nikomur, toliko rajši pa so popivali in prepevali.
106 III|           jim že ni bilo zadosti, pa je ustanovil mešetar drugo
107 III|              tako so zamislili -- pa si privošči komaj v nedeljo
108 III|          je pridigal in je rotil, pa ni pomagalo nič, zato ne,
109 III|  nepokošena; Bog je pošiljal dež, pa se nihče ni zmenil zanj;
110 III|     zmenil zanj; sonce je sijalo, pa je sijalo brez koristi;
111 III|        koristi; usula se je toča, pa se še stare babe niso več
112 III|     pokrižale; nastopila je suša, pa nihče ni mislil na molitev
113 III|          zapeljivec in Antikrist, pa se jim je smejal na vse
114 III|          do nagega jih je slekel, pa jih je pognal, še vse neumne
115 III|       Nemško in v Ameriko, ostali pa so bili od dolgega pijančevanja,
116 III|          trkali na prsi; pomagalo pa ni nič. ~Ali paši je prišlo
117 III|           ne usmiljenja. ~Imel je pa Ali paša hčerko, ki ji po
118 III|        hudo ranila. O njenih očeh pa nikakor ni mogoče govoriti
119 III|      najžlahtnejša starina. Godec pa skoro ni okusil jedil in
120 III|     prenočil godec v gradu; godec pa ni legel in ni zatisnil
121 III|         čisto ljubezen, moje srce pa je zajokalo. Roka daleč
122 III|          sta se domenila. Zjutraj pa je prišel Ali paša, zgrabil
123 III|           vrgel iz grada, za njim pa je vrgel njegove gosli. ~
124 III|         okoli njenih ušes. ~Vesel pa je bil snubcev Ali paša
125 III|           tej gluhi samoti. Zakaj pa mi tlačanijo kmetje, da
126 III|      bridke solze, doli v dvorani pa so se grohotali objestni
127 III|           ni mogoče. ~V pijanosti pa se je spomnil Ali paša,
128 III|           ljudje. Najbolj po srcu pa mu je bil baron Peter, ki
129 III|           plešast je že bil, imel pa je silno košate, rdeče brke. ~--
130 III|           ni odjenjal. ~-- Jaz bi pa le rad vedel, baron Peter,
131 III|  ljubljanskim natakaricam? ~Tedaj pa se je zgodilo, da je skočil
132 III|          se je domislil, Ali paša pa je bil tega dogodka tako
133 III|    kmetiških hišah na vasi, drugi pa so šatorili kar pod milim
134 III|        samo svatje Ali paše, nato pa so prišli še Petrovi; kakor
135 III|          me možu neljubljenemu ti pa odlašaš! Ko bi vedel, kako
136 III|           slovesni družbi. ~-- To pa na zdravje tvoji nevesti! --
137 III|         je zasmejal Ali paša. Kdo pa se ženi, ali ti, ali jaz?
138 III|     udaril z dlanjo po čelu, nato pa je izpraznil troje kozarcev
139 IV |        Ali paše. ~"Ob tistem času pa je priromal v Ali paševe
140 IV |         bi ga pozdravil. Popotnik pa ga je spoznal. ~-- Hej,
141 IV |          bi ti že trebalo bergle, pa ti ne more biti več nego
142 IV |          svoje rodne zemlje. Zdaj pa prihajam, da pomolim ob
143 IV |           bi pozdravila. Popotnik pa jo je spoznal in se je prestrašil. ~--
144 IV |        delal je do mraka, o mraku pa je legel v razor in je umrl.
145 IV |         sladko posvetnostjo, nato pa jih bo izročil zlodeju in
146 IV |        nas slekel do nagega; nato pa smo se zdramili in smo se
147 IV |          pripoveduj no malo, kako pa je bilo o matjaževanju? ~
148 IV |       slajše hrepenenje. ~-- Kako pa je bilo o matjaževanju? ~
149 IV |           Doživeli ste tisti čas, pa niste znali živeti in tako
150 IV |        prespal svojo pijanost; on pa se je polastil ob mojem
151 IV |           služim do smrti. -- Jaz pa vas vprašam: kaj me učite?
152 IV |       krožniku neroden služabnik, pa se je spotaknil ter mu je
153 IV |          njeni nežni roki? O, ali pa morda da celo tista lepa
154 IV |           debelemu baronu! ~Godec pa ni bil nič žalosten, zasmejal
155 IV |      Povej mi, o nevestica, zakaj pa so bledela tvoja nežna lica
156 IV |      jezdila skozi gozd. Od grada pa se nikar nič ne poslavljaj,
157 IV |           da te ne bo strah. Zdaj pa se lepo napravi, kakor se
158 IV |      krila rob. Ni še ura minila, pa se je oglasila iz gozda
159 IV |          so gledale belo. Ustnice pa so se smejale tako prešerno
160 IV |           spali do večera. Zvečer pa so prišli biriči, pobrali
161 V  |           odpočita zemlja. ~"Kako pa je bilo s popotnikom?" je
162 V  |          starec ob palici. ~"Kako pa je bilo s popotnikom?" ~
163 V  |    nedolžen in brez greha!" ~Nato pa se je spomnil na capastega
164 V  |          se bil celo oženil. Tako pa si me ociganil, o cigan,
165 V  |          misliti ni mogoče, Marko pa ni bil več tako vesel in
166 V  |     sinovi so prepevaje vasovali. Pa mi je obolel najstarejši
167 V  |         Jokala sem in prosila, on pa se je iztrgal iz mojih rok
168 V  |           srca tolažba in radost. Pa je komaj minilo leto in
169 V  |           in žalosten je bil, jaz pa sem prečula v bojazni dolge
170 V  |   prejokala. Prišla je pomlad, on pa je povezal culo in je oblekel
171 V  |           njim in sem prosila, on pa je šel in se je komaj ozrl
172 V  |      hotelo. Le roko je iztegnil, pa je imel vsega, kar mu je
173 V  |           in pozabljena. Dotaknil pa se je ni. Zakaj vedel je,
174 V  |      predenj: "Jaz sem Marko, kdo pa si ti?" O, sladka je lenoba,
175 V  |           urno postrežem." ~Marko pa je samo zmajal z glavo in
176 V  |    zaklenila vse duri; bledi gost pa je prihajal skozi ključavnico,
177 V  |            topla noč je zunaj, ti pa se pariš na tej vroči, žaltavi
178 V  |          nepokojne misli." ~Marko pa je videl skozi zagrnjeno
179 V  |    prižela na prsi za zmerom! Jaz pa ne maram tvoje ljubezni,
180 V  |         okna in duri, težki vzduh pa se ni ganil; če bi prižgal
181 V  |            kaj še odlašaš? ~"Tako pa zbogom, teta Agata, in Bog
182 V  |       rado bi darovalo moje srce, pa ni nikogar, da bi užival
183 V  |         rade bi dojile moje prsi, pa ni nikogar, da bi ga prižela
184 V  |    prižela nanje. Ostani!" ~Marko pa ni videl njenih solz in
185 V  |       zajokalo je iz groba, Marko pa se je napotil z veselim
186 VI |           tako leno in debelo, ti pa si prišel in si mi zapel
187 VI |         bi čakalo name, moje roke pa ne morejo več. Moji sinovi
188 VI |          ki bi ga zakrival. Marko pa se ni veliko čudil in vse
189 VI |     Poihteval je še, njegovo srce pa je bilo že veselo in utolaženo. ~"
190 VI |          še pred mrakom. Oj, zdaj pa zbogom, ti pusti dom, in
191 VI |            kapale na tla, vojščak pa se ni ganil. Njegove oči
192 VI |     trobenta ob velikem dnevu, on pa je ne bo slišal; jezdil
193 VI |         Matjaž na belem konju, on pa ga ne bo videl. Še obleka
194 VI |       polne, so se smehljale, oči pa so bile trdno zatisnjene. ~"
195 VI |      vzkliknil Marko. "Tako mlad, pa spiš tisoč let in se ne
196 VI |          ki si jo bil storil, ali pa vsaj povej, kdaj napoči
197 VI |       govoril Marko, kralj Matjaž pa je molčal in se ni ganil;
198 VI |        sije? Lepo je zunaj, tukaj pa je zadehlo in trohnobno.
199 VI |            hej, ti lepi fant, kaj pa se ti je sanjalo, da si
200 VI |          močna in sladka pijača. ~Pa je izpregovoril najstarejši
201 VI |            zjutraj smo ga budili, pa se ni zdramil. Tako smo
202 VI |        zelo pusto in nerodno. Bog pa se nas je usmilil v tej
203 VI |           je govoril cigan, Marko pa mu je odgovoril z zelo otožnim
204 VI |      kakor po očetu in materi, on pa je živel v tvojih očeh in