Part

  1 I  |        obložene mize tudi ljudje, ki jih ni bil videl še nikoli
  2 I  |          je napajal vse potepuhe, ki so se prikazali na pragu,
  3 I  |        dalje in je srečal soseda, ki se je vračal s polja. ~"
  4 I  |            ne zmerjaj mojih konj, ki vesta vselej, kdaj imata
  5 I  |       nikomer ni govoril. In vsi, ki so ga videli, so uganili:
  6 I  |    drugega nego pocestni potepuh, ki mu je cesta dom in hrana
  7 I  |              Kdo pravi?" ~"Tisti, ki vedo !" ~Krčmar je šel in
  8 II |         sopečega, ne tistih luči, ki so trepetale, vžigale se
  9 II |           ljudi obložene, trudne, ki so stopali s težkimi koraki
 10 II |       rodu na žalost: kakor list, ki pada z veje ob sončnem dnevu;
 11 II |           in je prešteval zvezde, ki jih je vžigala na nebu vešča
 12 II |          natihoma v zahvalo Bogu, ki skrbi za popotnike. ~"Kako
 13 II |           pri svoji krstni botri, ki je poštena ženska, Bog ji
 14 II |          gospodar in star hlapec, ki je zdihoval in pokašljeval.
 15 II |          njegove; ni videl polja, ki je vzdigalo polne prsi,
 16 II |         mene, ti bela rodna hiša, ki si se mi tako lepo smejala,
 17 II |           ni moj dom; še to seno, ki v njem ležim, ni moje. In
 18 II |         čaka." ~Zaspal je; otrok, ki je poslušal že v polusanjah
 19 II |      zacvilil v samoti lačen pes, ki je bil izgubil gospodarja. ~
 20 II |         je sladke misli; ob zori, ki se je dramila. ~Od daleč,
 21 II |      poslušali, Ni še bilo godca, ki bi bil godel tako lepe in
 22 II |     Kurent sam. To so bile pesmi, ki jih je sijalo sonce in ki
 23 II |         ki jih je sijalo sonce in ki jih je prepevalo polje in
 24 II |         jih je prepevalo polje in ki so jih šumeli gozdovi. ~
 25 II |      nezaupljiv, obraz hudodelca, ki so mu biriči za petami.
 26 II | zavzdihnil. ~"O človek krščanski, ki imaš čisto vest in srce
 27 II |         ogovarjaj, mene grešnika, ki nisem vreden, da bi slišal
 28 III|          prebridko izpod bremena, ki mu je težilo srce. ~"O Marko,
 29 III|     vnaprej vse nadloge in kazni, ki mi jih je Bog poslal in
 30 III|         poslal in tudi vse tiste, ki me še čakajo v prihodnosti.
 31 III|          cesarstvom kralj Matjaž, ki spi v gori za veliko mizo
 32 III|         Kaj vam ne diši več vino, ki se cedi v potokih, ne teknejo
 33 III|           več prasci in piščanci, ki se vam motajo okoli nog
 34 III|           najbolj siromašne koče, ki bi ne bila njegova, ne kosca
 35 III|          njegova, ne kosca polja, ki ga ni bil ugrabil; ne le
 36 III|       polju; tlačanil je gospodu, ki je držal roke križem in
 37 III|         bolj njegovi nego živina, ki se ji vsaj klanjati ni treba
 38 III|       Imel je pa Ali paša hčerko, ki ji po lepoti ni bilo enake
 39 III|        celo mehki jutrnji sapici, ki bi jih hudo ranila. O njenih
 40 III|        jezik na svetu nima besed, ki bi mogle dopovedati to veliko
 41 III|       veliko lepoto, ne vzklikov, ki bi primerno oznanjali tesnobno
 42 III|       srca. Kakor sveta Genovefa, ki je delila siromakom proti
 43 III|    kakšnem naključju, mlad godec, ki je bil tako imeniten v svoji
 44 III|        srce in mnogo jih je bilo, ki so zajokali od radosti in
 45 III|                Kaj si ti, Milena, ki me kličeš s tako sladkim
 46 III|  ljubeznijo. Kakor berač sem bil, ki je pohlepen po kraljevski
 47 III|        ter se je nastanil v koči, ki je samevala razpala sredi
 48 III|           je paralo srce človeku, ki jo je slišal. Gozd je šumel
 49 III|          ni jih kapljic na svetu, ki bi zacelile ranjeno srce. ~
 50 III|         dohtarji in druga svojat, ki je zato na svetu, da je
 51 III|          je bila sramota. Kmetje, ki so se potili na polju, so
 52 III|          ni nobene sladke besede, ki so frfotale kakor metulji
 53 III|         bil snubcev Ali paša sam, ki je bil neprestano pijan. ~--
 54 III|          in naščepirjene babnice, ki bi krščanski človek še ne
 55 III|         pa mu je bil baron Peter, ki je bil v družbi največji
 56 III|        Nikoli še ni bilo človeka, ki bi bil vprašal barona Petra,
 57 III|        zaljubljena, dohtar Pavel, ki delaš pesmi in ki te spravi
 58 III|          Pavel, ki delaš pesmi in ki te spravi pod mizo kozarec
 59 III|          je razčistila ves smrad, ki so ga bili prinesli s seboj. ~
 60 III|          od bele obleke. Šivilje, ki so ji šivale poročno obleko,
 61 III|           in se veselili do zore, ki je čudno krvava, grozo oznanjujoča,
 62 IV |         Marko in trudni popotnik, ki je bil prišel iz daljne
 63 IV |     Pozdravljena, o rodna zemlja, ki sem te premalo ljubil; pozdravljen,
 64 IV |      doživel strahote in nesreče, ki je udarila tvoj rodni kraj.
 65 IV |           pasu, v roki črn molek, ki je visel do tal. Siv in
 66 IV |           oči. ~-- Kdo si, tujec, ki prihajaš v ta zakleti kraj?
 67 IV |         svetu, nego v tej dolini, ki jo je Bog tako zelo in tako
 68 IV |       spomini na tisto življenje, ki je bilo in ki ga ne bo nikoli
 69 IV |          življenje, ki je bilo in ki ga ne bo nikoli več, ki
 70 IV |           ki ga ne bo nikoli več, ki je samo še pol resnica pol
 71 IV |           mrtveci so bili ljudje, ki jih je srečaval; neprijazno
 72 IV |     zapisano nad vratmi: O tujec, ki prihajaš tod mimo, le urno
 73 IV |   pogledom. ~-- Ne poznam tujcev, ki prihajajo v mojo krčmo. ~--
 74 IV |           v tej dolini, o Gregor, ki bi imel hišo in hlev. Kadar
 75 IV |      pripoveduj mi o kazni božji, ki je doletela to lepo dolino;
 76 IV |           in je prižgal svetilko, ki je visela nad mizo. Steklo
 77 IV |            uprle so se v daljavo, ki je utonila za zmerom. Ali
 78 IV |       Antikristov; tam so domovi, ki nam jih je bil ugrabil,
 79 IV |           obraza, tudi tisti pot, ki ga še prelijemo do smrti.
 80 IV |        Popotnik je stopil k lini, ki je bila tako ozka, da je
 81 IV |            da kaznuješ hudodelca, ki je tako strašno oskrunil
 82 IV |          med durmi. Iskal je oči, ki bi se zaiskrile svetleje
 83 IV |         ob spominu, src je iskal, ki bi zakričala glasneje od
 84 IV |        bolečine. In našel je oči, ki so se svetile razbojniško,
 85 IV |     svetile razbojniško, in srca, ki so se parala od koprnenja
 86 IV |       Glej, sosed, to lepo njivo, ki se ziblje živa v soncu!
 87 IV |      Slabši si od živine v hlevu, ki ima krme dovolj in duše
 88 IV |          so tista slastna jedila, ki bodo nocoj polnila te gosposke
 89 IV |     Čigavo je tisto žlahtno vino, ki bo teklo nocoj v debelih
 90 IV |           bliža ura velike groze, ki spi zdaj še v noči in globoko
 91 IV |          To so bile tiste besede, ki so se glasile pred starodavnimi
 92 IV |       časi od dežele do dežele in ki so prihajale v kmetiške
 93 IV |       vedel. Tiste pesmi so bile, ki so se glasile nekoč in ki
 94 IV |         ki so se glasile nekoč in ki so prepevale o krvavem puntu
 95 IV |   človeška moč. ~Gledal je v noč, ki je sijala nad dolino v tisočerih
 96 IV |   nenadoma ugasnila sveta nebesa, ki se svetijo v daljavi? Ne
 97 IV |         in je gledal proti gradu, ki se je svetil na holmu. Vsa
 98 IV |      tistem samem dolgem požirku, ki ga je bil pravkar nagnil
 99 IV |        tistem dragocenem kozarcu, ki ga je bil pijani dohtar
100 IV |       celo v tisti rumeni potici, ki jo je bil prinesel v dvorano
101 IV |          v njenem poročnem šopku, ki se je je bil dotaknil ženin
102 IV |      svate, pred pijanega ženina, ki se je zgrudil prednjo na
103 IV |         za razkošno matjaževanje, ki nam si ga bil obljubil.
104 IV |           tolpe nerodnih sužnjev, ki so omahovali kakor v poluspanju,
105 IV |     dvojna bakla: jutranja zarja, ki je prodirala izza oblakov
106 IV |          oblakov in silni plamen, ki je bil ovil Ali pašev gradič
107 IV |      blatu in vinu, kakor snopje, ki jih je bil razmetal vihar
108 IV |         žalostnem koncu Ali paše, ki jo je pripovedoval Marku
109 V  |           razcapanega in ubogega, ki je stal pred njim trepetajoč
110 V  |            Zadel je na rame križ, ki si ga je bil iztesal sam
111 V  |        bil svežega mladega polja, ki se je bilo šele komaj otreslo
112 V  |         se ob spominu na nevihto, ki mu je bila razmršila kuštravo
113 V  |            Prišel je Marko v vas, ki je bila vsa tiha in neprijazna.
114 V  |          Marko. Prašal je starca, ki mu je prišel naproti, prašal
115 V  |        naproti, prašal je žensko, ki je sedela na pragu; nato
116 V  |         nikoli ni videl. Še gozd, ki je gledal od daleč na te
117 V  |        Marku se je smilil starec, ki ga je bila spravila starost
118 V  |      pogrnila mizo z belim prtom, ki je dišal nekoliko po trohnobi,
119 V  |            materinska prijaznost, ki je prej nikoli ni bil okusil,
120 V  |           gorke, božajoče besede, ki jih prej nikoli ni slišal --
121 V  |     Poslušaj, da ti povem zgodbo, ki jokajo moje oči vsako noč
122 V  |           o mraku na pokopališče, ki so ga bili bežeč ostavili
123 V  |  žalostnim pogledom na harmoniko, ki je ležala v kotu oprašena
124 V  |       koprnenje. V tistih pesmih, ki so spale tam in čakale vstajenja,
125 V  |       željna; in nikogar ni bilo, ki bi se v ljubezni združil
126 V  |          najmlajšemu vašemu sinu, ki je bil vašega srca tolažba?" ~
127 V  |           je s svojim bratrancem, ki je prihajal ponoči v goste,
128 V  |           prihajal je z mesečino, ki je sijala na posteljo. ~"
129 V  |         Marko pesem o hrepenenju, ki je prepevala v njegovem
130 V  |           Lahko je ubogati njemu, ki je trpljenje in bridkost
131 V  |         bridkost v njegovem srcu; ki nima ne kruha, ne vina,
132 V  |          vina, ne mehke postelje; ki mu ne branijo ne materine
133 V  |  zasluženje pred Bogom. Ampak ti, ki si debel in sit, ti, ki
134 V  |           ki si debel in sit, ti, ki je pred tabo pogrnjena miza
135 V  |           miza in poln kozarec in ki se ziblje pod tabo mehka
136 V  |           tabo mehka pernica; ti, ki močijo tvoje čevlje solze
137 V  |      čevlje solze tvoje matere in ki se ti ovija okoli vratu
138 V  |         bogastva! Ti si popotnik, ki si ostavil in s ponosnim
139 V  |         topli dom, ti si siromak, ki imaš bogastvo in si ga z
140 V  |         si oči! Pust popotnik je, ki roma proti cilju, bolehno
141 V  |          zemlja, zemljica, majka, ki sem te ostavil nekoč z veselim
142 VI |        zaželjeni cilj? Vprašanje, ki je sramota za živega človeka. ~"
143 VI |           si mi zapel tako pesem, ki je ne sme poslušati krščanski
144 VI |        ter mi pripovedoval bajke, ki nikjer in nikoli niso resnične,
145 VI |     pozdravil Marko. ~"Blagor ti, ki si mlad!" je odzdravil starec
146 VI |   zavzdihnil globoko. "Blagor ti, ki so še zdrave in krepke tvoje
147 VI |       Ozrl se je starec na polje, ki se je bahalo v dolini pod
148 VI |          ne za nobeno rabo; prah, ki se zbira na tleh brez potrebe;
149 VI |      kakor nevesta. O, blagor ti, ki si mlad!" ~Marko je povesil
150 VI |          je na levo, proti polju, ki se mu je smejalo naproti
151 VI |           nebu in tudi oblaka ne, ki bi ga zakrival. Marko pa
152 VI |         tistim rimskim vojščakom, ki jih je videl Marko nekoč
153 VI |        ogovoril tistega vojščaka, ki je stal na desni strani. ~"
154 VI |      Doteknil se je njegove roke, ki se je oklepala ratišča. ~"
155 VI |      skoro izneveril. Ni ga srca, ki bi v teh žalostnih in bridkih
156 VI |       Matjaž, in izpolni obljubo, ki si jo bil storil, ali pa
157 VI |          se je sive brade. Kamen, ki je kapal od stropa, je bil
158 VI |      Marko velikega črnega vrana, ki je sedel na kraljevi rami;
159 VI |           še bilo godca na svetu, ki bi godel tako čudovito in
160 VI |         Kje je zdaj to koprnenje, ki ga je bilo tako polno moje
161 VI |      življenje, veselo, romarsko, ki se mi je zdelo tako bogato,
162 VI |          lasmi lepe svetle solze, ki teko po tvojih licih." ~